Spoznanja, ki so (ne samo za avtorico in njene pesmi) tako pogosta, resnična, da so že kar pregovorna (»Ne moreva se ujeti ... « pesem V temi), kot je na primer večno iskanje in zgubljanje dveh ljubih ‒ je iz prve zbirke (kjer sta nastopala kot dnevni metulj in kresnica) priklilo v tretjo in se razraslo v spoznanje: »... in še kadar si čisto blizu, so razdalje še vedno prevelike« (pesem V temi). Neka modrost, ki jo človek pridobi dosti kasneje (morda šele, ko življenjske moči popuščajo), je tu v žaru čustev in strasti nanaglo dozorela ‒ brez resignacije. V srečo in pomoč nam je s svojo sočno izvirnostjo.