Pet ali šest siromašnih dijačkov nas je bilo v sobi, ki je bila brez okna na prosto. Ležal sem tam dva, tri dni skoraj brez zavesti do jutra, ko so se odpravljali tovariši v šolo, z veselim poudarkom, da zadnjič pred božičnimi počitnicami. Z neznanskim trudom sem se na veliko veselje svoje gospodinje »dijaške matere« oblekel ter šel v šolo, kamor sem prispel z enourno zamudo.