človek (901-1.000)

navezan nanj kakor na Saharsko puščavo, na kateri	človek	postane plamen med plameni, a ga s svojo neskončno	A
zlim. A to spet še enkrat pomeni, da samó	človek	lahko uredi svet, v katerem živi, ga lahko tako	A
človeškem merilu bolj sprejemljiv. Tedaj bi se	človek	približal ideji dobrote, o kateri sanja, odkar	A
križev. . /\ .. stran 219 . \/ Vsak francoski	človek,	ki je postal prah v nemškem krematorijskem svetu	A
morem, če sem tako trdno prepričan, da se bo	človek	prej ali slej unesel, se naveličal mrzličnega	A
Da, to je neznanka. In	človek	je dosti nor in radoveden, da bi rad poskusil	A
si pred podeželsko kopalnico. Pa tudi če bi	človek	nič ne vedel o tej beli celici, bi že v prvem	A
šel mimo samó majhen in zaprašen avto in je	človek	v njem skrbno opazoval, kdaj se bo od poglavitne	A
ampak si z njim zmeraj znova potrjujem, da ima	človek	pravico do osebnega območja, v katero skupnost	A
katerem zdravniki napišete recept. Kot praktičen	človek	si mi odgovoril kar na listku, ki si ga imel	A
tifusa, obenem pa mladostno strasten francoski	človek,	ki je zaverovan v svojo domovino in v prostost	A
Navadili smo se.	Človek	se na vse navadi.Otopeli smo.	A
je spet res, da je bilo izjemno, če je nemški	človek	pokazal nekaj tega, kar smo se navadili imenovati	A
Prav to, kar ona nagonsko mrzi. Prenapetež,	človek	neprijetnih besed, ki zmeraj spreobrača.Saj	A
A kaj? Naj se	človek	zaplete v drobno koketiranje z Liliano?S tisto	A
pesku, ki si jo ti našel, a jo je odnesel tuj	človek,	ko si bil pod ključem! Takó, konec.	A
koraki vlomilca, in je razorožen in hladen kakor	človek,	ki je bral oglas o prostem stanovanju, a se	A
zakličem. Saj mora priti, če kličem na mizo, mora,	človek.	Kajpa, da mora.	A
ženskem kirurškem oddelku mora biti, ni da bi	človek	zgrešil.In vsa začudena bo, ko se bo približal	A
ljubosumje in bilo je obenem kakor sram. Ker mladi	človek	je položil roko Malki na ramo in sta deklè ob	A
dvoriščem, pa se sesa zločinski mrč v stvari. »Zdaj	človek	lahko mirno sodi,« je trudno rekla.»Tedaj je	A
kupci poizkušajo s poki v slepo dvorišče. »	Človek	bi skoraj ne verjel,« je rekel.»In mojster,	A
preti: ‚Če ne daš, bom povedal o čokoladi.’	Človek	bi skoraj ne verjel!« »In jaz sem ga ko brez	A
mesečniki; niso se ubili, toda ali je mesečnik	človek?	Fantóm je, ki ga ne smeš prebuditi, ker utegne	A
izplačalo, da ga savojske čete zasedejo! A pusti,	človek,	ta ceneni posmeh.Glej rajši sebe.	A
istočasno si Maks misli, da se v takšnem hlevu	človek	strezni in občuti pravi okus sveta. V predzadnjem	A
prisrčno mislijo v sebi. Vendar ne hodi kot	človek,	ki je udobrovoljen sam zase.Ne, pazi na svoje	A
skupne vzajemnosti na daljavo, medtem ko je	človek	ob človeku ujet v molk poln tesnobe.Podgane	A
videl takšne oči? Tak tatinski pogled ima boječ	človek,	ki te zaradi svoje plahosti obsoja, a še bolj	A
lahko iz Bocna ali iz Furlanije. Zakaj naj	človek	zmeraj sluti vezi z usodo domačega kraja! Seve	A
rekel, da bi premagal plahost, a kakor se boječ	človek	zmeraj zateče k neumestnemu gibu ravno takrat	A
hip postavljati pred vest podobe, ki se jih	človek	reši, da lahko nadaljuje sožitje misli in življenja	A
počasno mučenje. Da, prav lahko je slovenski	človek,	je pomislil Maks, in zaradi te možnosti ga je	A
pustil streti. Takó se najbrž umika obogateli	človek	ob sorodniku, ki je razcapàn siromak.Da, umikanje	A
Kakor po načrtu nespremenljive simetrije, ki je	človek	ne zmore več, ker je postavil vse na glavo.	A
bil moral biti takoj gotov, da je slovenski	človek,	kajti samo slovanska duša se ti takó brez priprave	A
plete svoje čvekanje. In do obupa klavrno je, če	človek	pomisli, da so povodnji takšnih južnjakov poplavile	A
razbolel in razklan. Ta ni rekel nič, a tudi če	človek	niti ne premakne telesa, marsikdaj po neki posebni	A
kolobar okoli glave, začneš v zavesti, da si	človek,	ki je enakovreden drugim ljudem, gledati svet	A
Maks se je nasmehnil. Rekel je: »Vsak	človek	nam bo dragocen.« Tedaj so se odprla vrata.	A
zgoraj, na najvišji terasi. Seve, ni da bi	človek	primerjal odhod iz barake na pašten pred svitom	A
cokel dosti laže izgubljajo ravnotežje. Ni da bi	človek	primerjal.A blokaš tudi zdaj kriči »Tempo!	A
»Pass mal, wie er stinkt, der Verruchte!«	Človek	plava z rokami po zraku, njegovi naočniki pa	A
Gradeža in čez, vse do Benetk in do Dolomitov, bi	človek	rekel.Sonce pa je spet zelenkasto v borovih	A
je nisem nikoli videla v fašistični uniformi.	Človek	menda oddaja nevidne valove ali žarke iz sebe	A
Da, domača in hkrati toliko odmaknjena, da	človek	zahrepeni po nji; skoraj samo po sebi pride	A
spet oživel. Pravzaprav je izdaja, da mora	človek	takó hitro preiti z visokoletečih sanj na pocestno	A
Je, izdaja je. A takšen si,	človek.	Ali pa si morda samo ti takšen?	A
gosposki koštrun pa godrnja. In mrda, da bi mu	človek	razbil nos, mu ozmerjal mater kakor raztrganec	A
nemirno, ko da bi slutil, da mu nekaj skrivam. A	človek	ne more biti vse dni enako razpoložen, čeprav	A
manjkalo, da ni bilo po tebi. Ta Gigi je res	človek.	No, a davi se je začelo vse spet od kraja, ko	A
kanalu čez pol milijona. Saj, takó je, ko je	človek	dober in daje na upanje; so rekli, da je hodil	A
A kdo vé, če je zagotovo vedel, da se bo.	Človek	zatrdno nekaj odloči, pa se v zadnjem trenutku	A
ne s trgovino ne s starostjo. Zraven tega pa	človek	nič ne vé, kakó se obnaša mačje pleme, ko ga	A
zgodilo ravno za praznike. Takó občutljiv je	človek	v teh dneh, ob zaključku starega leta, takó	A
je prihajal iz gosto zameglenega ozračja. A	človek	ni lutka, ker lutke nimajo božiča, niti konca	A
božiča, niti konca leta niti njegovega začetka.	Človek	je takle mlad, osemindvajsetleten fant, ki je	A
sredi decembra pa takšno oljnato morje, da bi ga	človek	kar gladil.To je kakor čudež.	A
v površniku zato, ker nima suknje. Saj bi	človek	še površnik snel ob takšnih decembrskih žarkih	A
celó čakal, da nekaj dobrega rečem. O, da bi	človek	vedel, kdaj mora govoriti.Ne vem, kakó je bilo	A
mladost, ki vzklije vsak hip znova, zapovrstjo, in	človek	hití za njo v vse smeri, da bi se v nji prenovil	A
»Ne,« je suho rekel. »Ubožec, tako vélik	človek	in takšen konec.«In pokimavala je nervozno z	A
pogovarja, jo žene slepa, vase zabubana ihta. »	Človek,	ki je hotel vsem samo dobro, pa ga tako onečastiti	A
saj ga še častiš. Ernesto pa je bil drugačen	človek.	Tebe pa vem, * Obesili so ga kot junca.	A
poleg vsega še arhitekt! Pa seveda, ugleden	človek,	in tudi je lepo, da je prišel na obisk.Tako	A
razumela. Prišel je kar tako, da kot svoboden	človek	občuduje jezero, se približa ljudem, pozdravi	A
jemlje resno, ker sploh ni vredno, da bi ju	človek	jemal resno. Luciana mu je poškilila z desnim	A
so se dogajale v ti vojski, da je bolje, da	človek	o tem sploh ne razmišlja,« je potem rekla.	A
klanje - in zdaj? Naš voditelj je bil velik	človek,	naj gobezdajo rdeči, kar hočejo. Hm, magari	A
brezbožniki, pa stavke in svobodno ljubezen. Saj se	človek	ne znajde več.Saj je vse kakor postavljeno na	A
litanije. In tokrat ima čisto prav, si je rekel,	človek	se v resnici ne znajde več.A zakaj se ne znajde	A
zbrati, se poglobiti v predmete kakor svoboden	človek.	Pri tem pa se ti smehlja in ima skromno radovednost	A
opazoval može, ki klestijo oljke! Samo svoboden	človek	v mirnem času se lahko čudi kmetom, ki so se	A
tako številne in majhne rdeče celice, da bi je	človek	ne mogel združiti. »Je še zaprto,« je veselo	A
za nadaljevanje? tiste njune zgodbe. »Vsak	človek	bi lahko napisal knjigo,« je rekel, ko je bil	A
Zakaj smrt bi bila dosti manj turobna, če bi	človek	tudi v tem posnemal mater naravo, ki ne mara	A
prepričati, ali jo posluša. »Na kolesu se	človek	imenitno zmoči,« je rekla. »In če dežuje?	A
njegov obraz brez glasu smejal, kakor se smeje	človek,	kadar vé, da besede mo tijo in oddaljujejo.	A
svojega, da ne bi hodil vštric nje. S tujcem se	človek	lahko prička, za razočaranje nad človekom, ki	A
Poljubi jo!« Kako lahkomiselno	človek	pozabi na svojo preteklost.A to se maščuje;	A
Tako je čutil in za to ni bilo pomoči. Lahko	človek	komu kaj razloži iz kemije ali fizike, če ima	A
briga! Ni prav, da so tako ravnali z njim, ker	človek	ni žival, a če ti praviš, da je tudi on ubijal	A
bedak in poklicni fanatik lahko ploska, ko mora	človek	umreti.« »Mirko.« »Ploska, ker se veseli zmage	A
šoli smo se učili, da je on najbolj pomemben	človek	na svetu.Dokler sem bila šolarka, sem nosila	A
A ostala je mirna. Tako se potaji	človek,	ki bi se uprl, a nekaj iz zavesti krivde, nekaj	A
zagotovo spremenilo v ironično zabavo. Tako moder	človek	večkrat skoraj nehote nastavi sogovorniku nevidne	A
napadalen; ker najbolj zoprno razdraženost doživi	človek	takrat, ko nekdo napak tolmači dejanje, na katerega	A
igrivega razpoloženja, kakor se zmeraj raduje	človek,	ko izginejo vse motne misli pred čisto, skoraj	A
tistem nerazsodnem razpoloženju, v katerem se	človek	z lahkoto odloči tudi za velike stvari in drzna	A
ljubeče srce lahko zatrè? Ničeva je, ko se ji	človek	upre s ponosno in ustvarjalno ljubeznijo.In	A
ustvarjalno ljubeznijo. In nepremagljiv je tedaj	človek,	kakor sva midva zdaj nepremagljiva, čeprav sva	A
nemiren. Tako rahlo in nerazločno nemiren je	človek,	ki je nekaj pozabil, a ne vé, kaj; tak občutek	A
.. stran 131 . \/ Naj kraljujejo Neroni,	človek	spoznava. Naj kraljuje sila nad onemoglostjo	A
spoznava. Naj kraljuje sila nad onemoglostjo,	človek	spoznava.Zdaj šele ve, kaj potrebuje.	A
zveljavljeni. Ravno tako je večinoma veliko bolje, da	človek	ne išče več srečanja z nekdanjo ljubeznijo.	A
beau,«**** je prizanesljivo pritrdila, kakor	človek,	ki si ga zmotil pri njegovih razmišljanjih.	A
Kadar diktator zasužnji deželo, sta vendar	človek	in narava kot v velikem zaboju, ceste, gore	A
okno. Zdaj pa je bila tudi ona svobodna kot	človek,	ki gre skozi noč z mesečino na obrazu, na dlaneh	A
»Ne. Težav ima	človek	zadosti tudi brez poroke.Vseh vrst težav.	A
spremenil razpoloženje; v takih trenutkih je	človek	kakor polna čaša, ki ji zadostuje kanec, da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani