V temnem krilu in beli jopici stopa po ozkih stopnicah kakor vaško deklè, ki vodi zdravnika k bolni babici v nadstropje, pa tudi ljubko hodi kot deklè, ki se ozira in razlaga, ko kaže gostu pot. A takó so njegovi koraki, ko ji sledi, še bolj koraki vlomilca, in je razorožen in hladen kakor človek, ki je bral oglas o prostem stanovanju, a se zavé že na stopnišču, da ne bo nikdar stanovalec v hiši. Ustavila se je.