človek (1.301-1.400)

verjeti, da bo nekoč prišel naš dan. Zrasel bo	človek.	Toda zrasel bo iz nas samih.	A
velika beseda s tisoč pomeni, da potem, ko jo	človek	nekaj časa posluša, že povsem izgubi smisel	A
stropa je tekla po obrazih in bilo je tako, da	človek	ni več vedel, ali je večer ali jutro, premraženi	A
vsekakor pa koničast, oster kot nabodalo.	Človek	bi pri tako finem človeku, ki je imel tanke	A
pljučih tudi, v grlu. Izpušni plini, da bi	človek	izkašljal vse skupaj.Plinske maske.	A
visitors from abroad, ti per ospiti stranieri, te	knjige,	ta ČLOVEK MRTVAŠKIH LOBANJ, ta FRANCE VERBINC	A
prostrani Glavni trg s krožnim prometom. Če	človek	natančno pomisli, je moralo silovito pokati	A
njegovi lepi postavi, obrazu, očem, kjer si	človek	odpočije oči.Tole tukaj pa že gleda tako, da	A
prsih, v tem kraju, v tem času. In kdove, kaj bi	človek	storil v tej vročini, sredi visokega in razbeljenega	A
Same kave, konjaki, pivo, cigarete. Od tega	človek	živi, od tega lahko človek znori.Natakarica	A
cigarete. Od tega človek živi, od tega lahko	človek	znori.Natakarica, konjak.	A
gomazečih žuželk je zaprtih notri, brenčijo, da bi	človek	oglušel, to je tanek, visok zvok, tuljenje sirene	A
trdno čutiš zemljo pod svojimi nogami, zemeljski	človek,	zdaj se ti cigareta smodi med prsti, dviguješ	A
razsuli, pa omahne pod svojo težo, Pavel Vatovic,	človek	iz zemlje. Pot navzdol je poslej nagla in	A
deklaracijo o živalih. Člen 10: Nobene živali	človek	ne sme uporabljati za zabavo in razne predstave	A
In res, na vprašanje komandirja milice, kaj	človek	dela v Ljubljani, ta odgovori: Jaz sem besedni	A
v katerem živijo. V vseh teh jezikih namreč	človek,	o katerem pripovedujem, zapisuje svoje stavke	A
s katerimi je natlačeno njegovo stanovanje.	Človek,	o katerem pripovedujem, ni upornik, ni junak	A
Ali pa ob tej jutranji uri, ko sedim, nespečni	človek,	v sobi nad Donavo v Ottensheimu in pišem te	A
Halštat? reče besedni tihotapec, Honza	človek,	ti si bil v Halštatu?Besedni tihotapec pove	A
si si kaj svojega, reče Honza. To pa, reče	človek	brez šala in torbe, mislil sem besede in besede	A
malokdo razume dobro. Tako se pomenkujeta Honza	človek	in legendarni besedni tihotapec iz daljnih krajev	A
mnogi drugi ne, da hodi med njimi poslednji	človek	tega stoletja, ki živi iz besed in zanje, ne	A
zateče po pomoč izčrpan in nekoliko obtolčen	človek,	ki trdi, da je potoval pod zemljo, od ljubljanskega	A
psihiatrično bolnišnico, toda izkaže se, da je podzemni	človek	povsem pri zdravi pameti in da ga ta čudna izmišljija	A
stran 106 . / prekop. Slika za hip oživi, in	človek	beseda, mož beseda reče: In tako smo kopali	A
Daleč spodaj na gorskem prelazu stoji osamljen	človek.	Sem to jaz? reče.	A
/ . / stran 110 . / Na obronku gozda stoji	človek,	obsijan z zadnjimi žarki današnjega sonca.Zelena	A
se počasi potapljajo v tolmun na dnu doline.	Človek	si popravi šal, ki ga dviguje pomladanski veter	A
prečka, kajti prečkati pobočje je kot zibanje, ta	človek	ve, kako nas pobočja zazibajo, tako kakor zemljepis	A
pomisli, da jih je nekdo ustvaril. Samotni	človek	za svoje delo ni dobil nikoli nobenega plačila	A
Dolgo sem potreboval, preden sem razumel, da ta	človek	res živi besede, zanje in iz njih.Ne samo tiste	A
je skušal razumeti eremit v skalah, kar sluti	človek,	ki živi besede, in kar sama po sebi razume Avestina	A
skrivanji in agitiranji je v resnici postal drug	človek,	postal je profesionalec, ki ne mara več govoriti	A
starši in otroki, med brati in sestrami? Da	človek	pred obličjem kužne smrti postane zver?Da je	A
hudič pride. Prinese denarja, vsega, kar si	človek	poželi.Toda, stvar ima svoj: ali-ali.	A
drugega ne vem povedati. Tako je, če si dober	človek,	je rekel Lampretič, če s človekom prijazno in	A
že imel prepričanje in moč. Johan Ot ni bil	človek,	ki bi stopal v zaveze, druščine in skrivne združbe	A
Johan Ot je molčal. Ta	človek	ima zares peklenščka v sebi. Ne odneha in ne	A
-	Človek	božji ali čigav pač si, ko znaš tako lepo preklinjati	A
-	Človek	bi guznil brez vina, je rekel Adam in odmašil	A
dvom žre in zenice po zrklih krožijo? Tako se	človek	ne more skriti.Moz svoji usodi ne more uiti	A
je zdaj pravo stvar zapustil? Ne, tako se	človek	ne more skriti.Mož svoji usodi ne more uiti	A
vseh različicah - na čelu te zmede pa stoji	človek	z možgani počasnimi kot govedo.Ali ni jasno	A
Benečanov. Maziljenec je bil navsezadnje mlad	človek,	ki se mu ni voda pretakala po žilah, o čemer	A
Krobath je priča. Tisti	človek	je priča, je rekel in pokazal na Johana Ota	A
- Oprosti,	človek,	je rekla brezzoba rdeča votlina desnega, kosmatega	A
blagoslov. Aržek, aržek se derejo te štrige, da	človek	ponori od groze in izginejo in se potem spet	A
- Moj bog, je dahnil Ot, ta	človek	blede.Od strahu se mu blede.	A
na univerzi, kjer je moral odrasel, formiran	človek	sedeti v klopeh skupaj z vsega sitimi in lahkomiselnimi	A
v svoj vojni dnevnik, da je pošten in iskren	človek,	vendar je neskončno naiven. Februarja petinštiri	A
ulici, preden se vesela povorka premakne, stari	človek	na njej dvigne roke, zakrili z rokami, nekomu	A
zadržani nemir približevanja. Nekdo, neznani	človek	je v prostoru, neslišno je prišel skozi vrata	A
telesni bližini in ni je strah. Molči nočni	človek,	človek iz teme in molka.Moralo bi jo biti strah	A
bližini in ni je strah. Molči nočni človek,	človek	iz teme in molka.Moralo bi jo biti strah, sama	A
zmeraj ne vidi njegovega obraza. Ta moški je	človek	brez obraza, čeprav ima neusmiljen pogled, čeprav	A
- Pijan si, je rekel Poljanec, pijan	človek	si, Mihael. Prišel je, da bi vodil romarje,	A
življenju nobenega opravka. Ampak eno je, kar reče	človek,	in drugo, kar reče srce.Kadar ga ni bilo, je	A
ne bo vedel, kakor nikoli ne bo vedel, kaj ta	človek	misli, ko mu navsezgodaj poroča o teh neumnostih	A
od zdravja? Beli so, samo beli so lahko, če	človek	pomisli na Mateja 28,3; če mu spomin tudi v	A
slikar sposodi od kakšne ženske, in potem naj	človek	po možnosti še izve, kdo je bila tista oseba	A
kakšno vero ima in v kakšne šole je hodil tak	človek?	Da mu ne bi spet gnev razburil srca, skuša	A
je z lesom v Gornjem gradu. Za božjo voljo,	človek	božji, reče knezoškof, ali naj knezoškof ljubljanski	A
Katarina Egiptovska, Katarina Sienska, dober	človek	je, Poljanec, umen gospodar in pobožen mož,	A
skrbi so hude tudi v tej mirni deželi, kako naj	človek	zmore vse to, blagoslavlja bataljone, ki marširajo	A
Poljanec, tam postopajoč pod okni. Kako naj	človek	zmore vse to, kako naj vse to nosi, še muke	A
so . / . / stran 39 . / velike, kako naj jih	človek	nosi, če ne z molitvijo in, četudi je knezoškof	A
skrbi za ubogega človeka, vseeno sem samo ubog	človek,	čeprav sem Najvišji In Najbolj Prevzvišeni Tukaj	A
Tajnik je odprl vrata in vstopil je velik	človek	v meščanskemoblačilu, za njim se je zdrenjalo	A
skupaj z nosili nekoliko potisniti. Tisti veliki	človek	je snel klobuk in zagrmel, da so se stresle	A
nazaj na glavo, gospa pa naj vstane. Mogočni	človek	se je vzravnal in nekoliko zmedeno gledal lasuljo	A
Tajnik je zakrilil z rokami, kaj si vendar misli	človek	božji, ali naj Prevzvišeni prepričuje ljudi	A
čudne reči se godijo na svetu, zakaj ne bi bil	človek	star sto, pravzaprav več kot sto let, čeprav	A
praznila potovalno torbo, kaj naj sploh vzame	človek	na takšno pot?In tudi spala ni kaj dosti, kajti	A
kraljestvo, bili so drugi ljudje. Tudi ona bo drug	človek.	Ko je ob svitu naletela na prvo skupino romarjev	A
- Umakni se	človek,	je rekel, da se ne znajdeš pod kopiti ali kolesi	A
Simon Lovrenc, krohotajo se... če ta perjasti	človek	zamahne z bičem, ga potegnem s konja in Bog	A
Nobene časti nima, je rekel svojim oficirjem,	človek	mora imeti čast, čast je vojakov obraz, je govoril	A
nerodno narisan prevrnjen voz in splašeni konji,	človek	pada pod kopita, Marija ga je rešila; podoba	A
zeksarje. Nespečni Simon Lovrenc, ubegli	človek,	ločen od bratov, ločen od Družbe, samotni in	A
se je kelmorajnskim romarjem pridružil čuden	človek,	izvedeli so, da je eremit.O puščavnem človeku	A
ohromelosti, ki je minila. In nekje blizu je	človek	toplega ognja in živih oči, razločno je čutila	A
vedela je, da to ni bila podoba iz sanj, nočni	človek,	ki jo je prikoval nase ob ognju, je bil resničen	A
očmi ima temne lise in nekoliko otekle veke, ta	človek,	ta Simon že dolgo ni spal. -	A
vino? ime mu je Simon, to Amalija že ve, molčeč	človek	je, na senceh ima nekaj sivih las, čeprav je	A
naj bi se povrhu še prehladila. Take stvari	človek	sliši samo v sanjah in še to samo, kadar je	A
kristalno svetlobo, je tudi pot skozi blato. Bolj ko	človek	hoče navzgor, globlje je v blatu, da glede na	A
zbranim razložil, kako težko breme mora nositi	človek.	Rekel je:	A
prepir končan. Dobra zgodba, iz katere se lahko	človek	kaj nauči, je najboljše zdravilo zoper slabo	A
v blatu tičijo, neurje se pripravlja, tu pa	človek	sedi ob drevesu, kakor da sedi v senci sredi	A
Simon, ki glasno diha ob njem, to je nevaren	človek.	Kaj naj storim, sope župnik, kaj naj storim	A
tisto palico, govori Simon, ne sme tak besen	človek	voditi romanja. Kaj naj storim, reče župnik	A
svoje bližnje, ali bodo kdaj prišli tja? Kaj je	človek,	migetajoč črv, ki se je plazil še to jutro v	A
povzročile. In Katarina je vedela, da nespečni	človek	bedi pred njenimi vrati, da ga nihče ne more	A
tako ali tako bedel, se je smejala, nespečni	človek,	jaz bom pa spala, je rekla, nič ne bom vedela	A
je druga budnost, od katere ostanejo, ko se	človek	prebudi, samo še ostanki v čutih, ostanki sanj	A
je poljub, ki je brezumen, kakor je brezumen	človek,	ki približa ustne žareči peči, peti prst je	A
ustrašila, potem jo je v prsih stisnila tesnoba.	Človek,	s katerim je legla, kakor ni legla še z nikomer	A
je storil, da ni več, ali je koga ubil? A tak	človek	vendar ne potegne nekoga iz vode, ne tvega svojega	A
hvaležnost, ker je ob vsej tej nesreči z njo vseeno	človek,	ki skrbi zanjo, hvaležno je pogledala nove torbe	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani