Zelo daleč sem od tvojih ukradenih plaht, si misli Maks in nerazumljivo mu je, kakó je v človeškem svetu mogoče, da se fant v ječi zapreda v mrežo blodenj in dvomov, ta pa udobno plete svoje čvekanje. In do obupa klavrno je, če človek pomisli, da so povodnji takšnih južnjakov poplavile našo deželo in niso prav nič razumeli, kaj se dogaja s slovenskimi ljudmi. In niso samo stali za svojimi vozički z limonami in pomarančami; kakor avtomati so ti reveži, oblečeni v črne srajce, žgali, posiljevali z ricinovim oljem, varovali zapore.