zdaj (3.701-3.800)

razdalje in ugotovil, da je rasla tam, kjer	zdaj	teče voda, nekako sredi današnje struge.»Glej	A
si rekel, »Idrijca jo je izruvala in odnesla.	Zdaj	drvi po tistem svetu, ki ga je nekoč branila	A
In je vzdržalo. Šele sinoči, pravzaprav šele	zdaj	je povedalo, da ne more več. - Vseh	A
čmrljev, ki sta bogve kako zašla v sobo ter sta	zdaj	krožila vprosojnem snopu sončne luči in jezno	A
rekla, da je tudi njej odleglo. V izbi je	zdaj	zaškripal pokrov stare skrinje.Prav kmalu sem	A
mi je pobrala vse češnje izza srajce. - In	zdaj	nikar ne kuhaj mule, saj nisi več otrok, - je	A
Krna so se valili temni kopasti oblaki. -	Zdaj	bom pa šel, - sem rekel in pograbil nahrbtnik	A
nerodno in zoprno, a vrniti se jih nisem upal. -	Zdaj	pa kar pojdi! -je ljubeznivo rekla Brika in	A
In tisti neprijetni, zoprni občutek me je	zdaj	znova mučil.Obrnil sem se na postelji, odprl	A
odprl oči in se ozrl po sobi. Sončni žarki so	zdaj	tkali zlato preprogo na podu.Čmrlja sta bila	A
vrnil v izbo in harmonij se je spet oglasil.	Zdaj	je dokaj glasno zadonela pesem »Slovan, na dan	A
In kako je zvenel njen glas! Čeprav	zdaj	ni pela, se mi je vseeno zdelo, da slišim, kako	A
razmajanih, preperelih oknicah... Toda, glej,	zdaj	se je oglasil očetov mehki bariton:	A
Razumljivo je, da je bil Trnar tudi zelo tenkočuten.	Zdaj	je prav dobro čutil, da mi ni do družbe in do	A
se je zadovoljno zasmejal Trnar. - In	zdaj	lahko nehaš žežnati. Kadetka je pomolčala	A
jo je jetika. Jetika jo je pobrala, kakor je	zdaj	pobrala Nanco ...Samo Nanca je živela.	A
veste, zmeraj je bila vajena vesele družbe,	zdaj	pa ne vidi žive duše.’Fantje se spogledajo,	A
‘Ker sem te imel rad.’ - ‘In kaj imaš	zdaj	od tega?’ -‘Imam te.’ -	A
‘Ne razumem te,’ je rekla. ‘In	zdaj	še fante vabiš v hišo.’ -‘Da ti ne bo tako dolgčas	A
Prisluhnil sem. Trnar se je	zdaj	v mislih pogovarjal s svojo najljubšo kravo	A
Samo tako mislim, da smo se dovolj nasedeli.	Zdaj	se bomo lotili dela.Vse bomo spravili iz izbe	A
je zadovoljno rekel. - Jaz pojdem	zdaj	po apno, da pripravim belilo, vidva pa pojdita	A
kakor so obiskovali vse slovenske dijake, toda	zdaj	sem takoj začutil, da ne prihajajo samo na obisk	A
najhujši zločin, ki ga je treba plačati z glavo!	Zdaj	vidite, kaj je mati!In da boste vedeli, kako	A
hudo bi bilo mami, če bi bila še živa in bi me	zdaj	videla uklenjenega.Saj tega ne bi prenesla!	A
- Tako ... Saj veste, oče bo	zdaj	že doma in zakaj, - sem začel jecljati.	A
Po tej strani je bolj senčno. In kdo se bo	zdaj	sezuval in bredel reko! - Potem pa kar	A
hip. Takoj me je spet stisnilo pri srcu, zakaj	zdaj	sem prav dobro vedel, da se bom gotovo srečal	A
pa je izgubljeno vprašala: - Kdaj pojdeva	zdaj	pod Vranjek? - Nič ne maraj, - sem rekel	A
obraz prgišče vode in nato dahnila vame: - In	zdaj	čez Presličevo brdo!In kar povprek, da bova	A
mirno, kakor bi mi povedala vsakdanjo novico: -	Zdaj	leži doma.Na Češkem.	A
- Seveda ni res! ... In	zdaj	pohitiva!Mar ne vidiš, kako se vali izza Košutnika	A
da sem se zviška še enkrat ozrl po dolini.	Zdaj	je ležala pred nama, odprta in razgrnjena vse	A
Seveda ne! V meni sta, v meni	zdaj	slonita in gledata tega petintridesetletnega	A
kmečkem delu vselej takoj in trdno zgrabile,	zdaj	pa še vsak dan segajo v prazno in lovijo in	A
je zlata vredno spoznanje. Prav zaradi tega	zdaj	ne obupujem.Še zmeraj mislim, in tudi čutim	A
hribi so obraščeni s temnimi gozdovi, zato so se	zdaj	zlivali v eno samo, skoraj črno gmoto, podobno	A
bilo je, kot bi v dolino pokleknila sama noč in	zdaj	tam počivala v miru svoje lastne spokojnosti	A
tu mimo kurirska pot vso vojno, le zakaj se	zdaj	ne bi klatili tod skrivači in beli in sploh	A
sem pokimal. »In	zdaj	nazaj v gnezdo, da se naspim.Jutri pojdem pod	A
hotela povedati vse od začetka -« »Ampak ne	zdaj!	« sem jo prekinil, ker sem se ustrašil njenega	A
Kadetki še bolj razdražila. Pred očmi so mi	zdaj	začele migotati podobe iz davnih otroških let	A
baje zmotil, da je šel v žandarski poklic.	Zdaj	pa je bilo Strmarju dovolj.Potegnil je steklenico	A
- Pravilno ... In	zdaj	se bomo podpisali še mi, - si je zadovoljno	A
plamene rdeče, premrle noge. Ded je videl, da se	zdaj	lahko pomiri z mamo, in je zakuril peč.S kakšnim	A
in jih rahlo polagali v košare in berače. -	Zdaj	bomo imeli stokrat več kruha kakor Tasić - je	A
hiše po spodnji poti, po kolovozu ob vrbah.	Zdaj	pa so zaradi povodnji, ki je zalila kolovoz	A
Hoesu, ki je »igral kot sam hudič«, je igral	zdaj	poskočno, zdaj zateglo, kar je pri hoji očitno	A
igral kot sam hudič«, je igral zdaj poskočno,	zdaj	zateglo, kar je pri hoji očitno motilo vse tri	A
deda in se tresli, ker smo vedeli, da ga bo	zdaj	zdaj zgrabila sveta jeza.Toda zgodilo se je	A
in se tresli, ker smo vedeli, da ga bo zdaj	zdaj	zgrabila sveta jeza.Toda zgodilo se je nekaj	A
je jezno pritrjeval kadet in stiskal bankovec	zdaj	dedu, zdaj mami, ki sta se ga oba otepala.	A
pritrjeval kadet in stiskal bankovec zdaj dedu,	zdaj	mami, ki sta se ga oba otepala. Tako	A
razumljivih razlogov obdržala zase. Katra se je	zdaj	ustavila na vratu njive, spustila košaro na	A
da sem jih držal samo z dvema prstoma. - In	zdaj	se vrnem.Saj imaš samo še dva koraka do doma	A
bila odtrgala roko in izlila oko, zato se je	zdaj	pripravljal na svoj bodoči poklic divjega lovca	A
je stopila mama iz hiše. Justina se je šele	zdaj	zganila.Zajokala je ter se s čudovito naglico	A
smo odgovorili vsi. Ded pa, ki se do	zdaj	še ni zmenil za njenega otroka, je stopil k	A
se je skozi sklade lesenega stropa oglasilo	zdaj	zateglo, zdaj ostro, zdaj naveličano, zdaj veselo	A
sklade lesenega stropa oglasilo zdaj zateglo,	zdaj	ostro, zdaj naveličano, zdaj veselo klicanje	A
lesenega stropa oglasilo zdaj zateglo, zdaj ostro,	zdaj	naveličano, zdaj veselo klicanje: -	A
oglasilo zdaj zateglo, zdaj ostro, zdaj naveličano,	zdaj	veselo klicanje: - Ha‐lo! ...	A
skoraj poskočno, zraven pa je brez prestanka pel,	zdaj	tiše, zdaj glasneje: »El general	A
zraven pa je brez prestanka pel, zdaj tiše,	zdaj	glasneje: »El general Cadorna	A
pomagati, a za plačilo je spraznil frakelj.	Zdaj	se je zamajal na pragu in pregledal kuhinjo	A
- No!	Zdaj	je šla še ona za njim! ... - Kdo ? ...	A
kakršna je bila še pred desetimi minutami.	Zdaj	je bila temna, potuhnjena in zlovešča, in moj	A
Šmonov Izidor in tesar Podzemljič. Ta tesar je	zdaj	kakor nekakšno samogibno orodje stražmojstra	A
- Nič nismo našli.	Zdaj	sem nagnal Vojnačevo Katro v Podmelje.Naj babe	A
bili orožniki edina oborožena sila na vasi.	Zdaj	je bilo prave oborožene sile povsod na pretek	A
ste bolj na ozko, o svojih domačih stvareh.	Zdaj	pa vsi mislite na široko.Povsod rinete in vrtate	A
pomislil, da se stražmojster kdaj sleče in leže.	Zdaj	pa sem v duhu videl Testena, kako vznak leži	A
ista figa! . / . /124 . / . / Švrk s koso,	zdaj	po meni, zdaj po tebi. - Ne! ... -	A
. /124 . / . / Švrk s koso, zdaj po meni,	zdaj	po tebi. - Ne! ... -	A
- Ne! ... - se je	zdaj	prvič oglasil Martin Urbanja. Bil je bled in	A
je odločno ponovil bledi orožnik. Če se	zdaj	spomnim tistega podolgovatega, prstenega obraza	A
VI . / Pritisnila je trda zima.	Zdaj	pa si zamislite, da sredi najtrše zime nenadoma	A
- je rekel z veselim glasom, kakor bi se mu	zdaj	izpolnila skrivna želja. - Samo za tri	A
No, prav je ... Prav je, da si prišel, ker	zdaj	bom jaz šel ... - Oče, kaj pa govorite	A
slovesno. Zazeblo me je pri duši, ker sem šele	zdaj	razumel pomen njegovih besed in sem jim tudi	A
ki jo je mama še vedno držala v roki in jo je	zdaj	bogve zakaj dvignila više, ga je obsvetljevala	A
Zdravnik me ni še nikoli videl, pa me tudi	zdaj	ne bo ...Po gospoda pošlji! ...	A
odprla. Bal sem se župnika in Zane, posebno	zdaj,	ko sta bila gotovo oba razjarjena.Toda misel	A
nikdar nisem videl župnika brez talarja, zato sem	zdaj	kakor začaran buljil v razporek njegove odpete	A
mrtvaški oder, jaz pa sem moral spet na pot.	Zdaj	sem tako trdo udaril po vratih župnišča, da	A
svojimi dolgimi rokami bliskovito naglo švigal	zdaj	v ta, zdaj v drugi kot - in že je imel v naročju	A
dolgimi rokami bliskovito naglo švigal zdaj v ta,	zdaj	v drugi kot - in že je imel v naročju dva obliča	A
Sedel je na skrinjo v veži in trdno rekel: -	Zdaj	je šla pa zares! - Kdo ? -	A
drhtel v strahotnem pričakovanju, da se bodo	zdaj	zdaj zganile in zaživele, kakor so živele pri	A
drhtel v strahotnem pričakovanju, da se bodo zdaj	zdaj	zganile in zaživele, kakor so živele pri klekljanju	A
mizo, razširila roke in zasmrkala: - Kam naj	zdaj	damo tega črvička?Kdo ga bo redil?	A
ženica. Vse življenje je služila za deklo,	zdaj	pa je v domači podrtiji čakala smrti in v tem	A
potisnilo štirikotni pramen svoje mlade luči, ki je	zdaj	kakor bleščeča, prašna cesta v poševni črti	A
zaradi poležavanja, če bi res stal tam, kjer	zdaj	visi samo stara podoba njegovega patrona.In	A
noge, kakor bi se bal, da moja pokrajina, ki je	zdaj	tukaj, tik za mojim oknom, živa in resnična	A
preden stopi živa pred moje oči. Takole je	zdaj	zunaj:Sonce je že dober seženj nad Brezmi.	A
Vrele...« »O, vem, vem...« sem	zdaj	naglo pritrdil.Teta se mi je zasmilila.	A
Ta vojna pa jo je zdramila.	Zdaj	začudeno in izgubljeno mežika v svet.Za njo	A
proti hiši, spet kriknila in spet omahnila.	Zdaj	se je tudi mama vprašujoče ozrla. V	A
spet miriti Modrijan. - Tudi če bi hotela, je	zdaj	gospa ne more vzeti s sabo, ker nima dovoljenja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani