vrata (201-300)

tvoja žalost največja, pobegni iz zlate ječe,	vrata	bodo odprta in ladja bo pripravljena!“In ko	A
pojdem, prav kmalu pojdem. Vse že čutim, da so	vrata	nastežaj odprta. DIONIZ: Kam?	A
slišim. Zdaj je prijela za kljuko, zdaj odpira	vrata	natihoma ... natihoma ... MRVA: Ne kliči je meni	A
Duri na desno in na levo. Steklena	vrata	v ozadju so zastrta, le malo žarkov večernega	A
zunaj pred oknom: Ali ste še za mizo ko so	vrata	že zaklenjena?...Temnó je bilo tam, pusto in prazno	A
krajev in izb. Zadaj velika okna in steklena	vrata	na vrtno verando. Duri na desni in na	A
OSMI PRIZOR Prejšnji; zlodej se vrne;	vrata	na levi so odprta nastežaj ZLODEJ s slovesnimi	A
Poljubi Jacinti rokó. Zlodej odpre nastežaj	vrata	na verando ZLODEJ zakliče: Prižgane	A
k a r. S t r n é n STRNÉN: Pokazal si ji	vrata	precej surovo ...In ona je imela čisto prav s	A
profesorjeva soba, v ozadju vhod; na desno - zadaj -	vrata	v Pavlino sobo PRVI PRIZOR M a	A
vodnjak in tudi ne tako široka kakor cerkvena	vrata;	ampak ravno dovolj je.Prašajta jutri po meni	A
hiši sva okuženi bilá; brž zapečatili so hišna	vrata	in niso naju več pustili ven.Zatorej nisem mogel	A
čeljusti, potisnem v žrelo hrane ti še več! Ulomi	vrata	grobišča. PARIS zase Ha!	A
na desni spredaj vhod v domače sobe, v ozadju	vrata	v obednico; na levi okno, spredaj poleg okna	A
okusno opravljena soba, moderne, svetle tapete;	vrata	sredi ozadja, na levi spredaj klavir; na desni	A
ko mi je padla tista misel iz nebá ... Tukaj so	vrata,	tukaj je pot ...Stvar je čisto jasna in ne more	A
Matilda ... MATILDA: Kadar pride, prisloni malo	vrata	in ... KADIVEC: Ali prosim te, Matilda, kaj	A
res ... GROZD: Dà, čudno je bilo; ko je zaprl	vrata	za seboj, je leglo náme, ... na prsa, na obraz	A
PEPCA Klanjam se gospa. (Odide za njo in zapre	vrata.	) KOKALJ (smukne izza peči, jo postavi nazaj	A
precej ga pojdimo prebuškat. (Hoče kar skozi	vrata.	) RADO Bodi, no Andrej.	A
Se mudi. (Jih kar poriva skozi	vrata.	) MENTEJ (odpre okno in pomiga Kokalju, naj	A
pa hočem. Pepca! PEPCA (je že odšla skozi	vrata)	: Prosim? (se vrne.) JOŽE Ali imate kaj	A
Se ne odpre. MENTEJ Odidite skozi	vrata.	Saj ne gre vaša žena.	A
nekaj na uho nesti. Odide tiho skozi srednja	vrata.	ZORISLAVA Tudi ko bi vedel ne bil, da jih	A
na hrastovi veji, namesto krone ‒ lanec okoli	vrata,	namesto prestola ‒ vzvišenje med nebom in zemljo	A
Stiskajo se okoli peči. Zadaj so	vrata	na cesto, na vsako stran vrat okno, na levo	A
na vsako stran vrat okno, na levo je peč in	vrata	v kuhinjo.V krčmi so mize, klopi, po stenah	A
Zdi se mi, da gredo. (Odpre	vrata	in stopi na cesto. Od tam:) So že tu.	A
gospod učitelj! Učitelj odhaja, odpre	vrata	in zakliče nazaj v sobo.Že prihajajo, Žagar	A
osemletna sestra in stara teta. Metka odpira	vrata.	Burja zatuli in zažvenkeče z okni.	A
Bog vas obvaruj! (Odpre	vrata	in izpusti oba vun.)In spominjajte se me včasih	A
njeno prtljago, prime dekle za roko in gre skozi	vrata.	Na vratih nazaj.)	A
Odhaja z Žagarjem.) . /\ .. stran 94 . \/ (	Vrata	ostanejo odprta.Zunaj se vidi na cesti v polutemi	A
Burja rjove besno, dež lije, oknice žvenketajo,	vrata	loputajo.) Zima.	A
Burja tuli in dež bije po šipah.	Vrata	so odprta na iztežaj.Temni se jako.)	A
DESETI PRIZOR Prejšnji. Ančka.	Vrata	se nagloma odpro in v sobo plane Ančka, smrtno	A
bleda s pletenimi lasmi in na pol oblečena.	Vrata	ostanejo na stežaj odprta. Noči se.	A
odmaknejo, obmolknejo, okamene. Skozi odprta	vrata	zija strašna in rjoveča noč.) (Zastor polagoma	A
refektórij grem; tam bodo bratje. Na stežáj so	vrata	vánj odprta, Od obeda še šibé se mize, A v dvorani	A
blôdil: Stoj, pri tleh, tam v koridoru temnem	Vrata	najdem le napól priprta, Iz dvorane govor, hrum	A
Tu veselo zazvenčé kozarci! Odprem	vrata,	vstopim in pozdravim: »Mementote mori!« Klét	A
ji na veke strohné!« »Čez noč so odprla se	vrata,	Zapah za zapahom razbít ... Zdrobila okóve je	A
Sprelepi Bog, dobrotni Bog, odkleni nebeška	vrata	vigredi zeleni! Razdmi z oboka žalostne oblake	A
prost.« »Utrujen sem, premočen ves; odpri mi	vrata	vsaj! Moril te bode večen kes, če v noč me odpodiš	A
odeva, ne pokriva s šlemom bistre glave.« Skozi	vrata	neprodirnih zidov plane truma na ravan kabljansko	A
jata, pribeže; ljubezni dvom večnosti odprejo	vrata.	Solze, ki nam zdaj kipe v hipih duševne težave	A
tukaj je ključ!« zakliče starec in vtakne ga v	vrata	železna, zaneti potem si luč. »Le pojdi v globoko	A
roké, de sonce zajde za goré, de skoz nebeške	vrata	zvezd truma pride zlata. Po vasi góri pok, pok	A
duhovi, tle moji so domovi!” In nad železne	vrata	tí jo skokama drvijo; švrk! s tanko šibo jih	A
mrliči gospod glasen prepir. Pred njim odpró se	vrata,	ven pevec prihiti: “Zakaj v prst posvečeno ste	A
pogléde skrbno čuje; oči odpró ljubezni dur′ in	vrata,	skoz té se naša pamet premaguje. Kdor mene noče	A
Prijazna smrt! predolgo se ne múdi: ti ključ, ti	vrata,	ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine	A
zasula že lopata! Odprte noč in dan so gróba	vrata;	al dneva ne pove nobena prat′ka. Pred smrtjo	A
visoke ódre tamkej si napravi, zidovje podkopuje,	vrata	seka; ne polasti se njih, ki so v trdnjavi.	A
lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdne	vrata.	Dalj Črtomír jim reve ne zakriva, besede té	A
strahljivca v celem ni imel števili; al komej	vrata	so odprte, vnáme se strašni boj, ne boj, mesarsko	A
KOŠARICA SLIV . / . / stran 7 . /	Vrata	so tiho zaječala v moj prvi mrak, a sem	A
MOJIH ZENICAH Kadar te dolgo ni bilo, se	vrata	za špranjo odpirajo, a je že vse zate pripravljeno	A
stran 36 . / PORTAL Zagledala sem temna	vrata,	težka, iz hrasta starega, toda ko sem	A
te potegnil k sebi, a tisti hip so se mi	vrata	pod roko zaloputnila. PANTER Panter	A
možjé pobožni hitíjo mi čez trg: krog	vrata	sveti škapulír, v rokàh brevír, na licih	A
bi v cerkev s procésijo čez trg: krog	vrata	sveti škapulír, v rokàh brevír, na lícih	A
tla namaka vroča kri ... In zapró se grajska	vrata.	V zori jaše po ravnini mlada, lepa Rozamunda	A
belim mestom Sihmom. In odpró se tiho mestna	vrata,	in iz mesta stopi mladi Sihem. Temno haljo	A
Pa nocoj na gradu z gosti pije in okrog	vrata	roko mi ovije: ‚Več te, draga, moje srce noče	A
zasula je lopata! Odprta noč in dan so dvojkam	vrata,	al' dneva ne pove nobena pratka. Pred	A
trudni, potni v črni gneči? Sveti škapulír krog	vrata,	v prsih kamenito srce ... Dalje, dalje	A
duši je moji ugrábila krila. Pridi k meni,	vrata	od ječe moje odkleni, roko ljubečo krog vrata	A
vrata od ječe moje odkleni, roko ljubečo krog	vrata	mi deni, daj mi tolažbe, Anica. Zavela	A
Kakor drugim, tako tudi meni! Zdaj trkam na	vrata:	Plačilo sèm, saldiraj račun pošteni! V	A
bo venela rosna trava ...“ In ljubeče okrog	vrata	položila mu je roko, a tam v parku bolni	A
pozabljen, da niti grešíti ne more. Odprla so se mu	vrata	v neizmerno lepoto, ki je neizmeren greh. Tam	A
pasú. V obràz se mi je dvigala gorkota od	vrata	in od polnih grudi njenih in v mojih žilah	A
kmalu skujal ni več psu mesá ponujal;	vrata	je pred njim zapiral, ga opravljal in obíral	A
ne gnjavi, ne mozgaj, zakaj ti (končno) vsa	vrata	zapiram, zakaj ne odpuščam, zakaj ne popuščam	A
skupaj z vrabci in si obotavljaje ogleduje mestna	vrata.	93 JAHAČ	A
sila 60 Žar ihte 61 Postrančica 62 Tan 63 Zlata	vrata	64 Tarča 65 Oblak zate 66 Dva, nato trije 67	A
V njem so mravlje in stara kolesa. Lesena	vrata	nimajo kljuke. Vstop prost ‒ muhe s popustom	A
poparjen obleži. . / . / stran 64 . / Zlata	vrata	Škrtne pismo ‒ elektronsko in sploščeno. Nova	A
roko vzame, in zdajci, glej, preozka so jim	vrata!	Oj pridi, rešenik, drhal razpodi nesveto nam	A
starčki in žené V zidovje plahi se dervé, Pred	vrata	se cerkvena Móž terdna vstavi stena. Tako se	A
naši vriska; Kdo nam bo zdaj pomoči dal? Na	vrata	že pritiska!” Sekire s sabljami zvenečé, Že	A
bolečine vse ozdravi! Le skozi tamne smerti	vrata	Do tebe me popelje pot, Odpusti tórej, mati	A
Velika hiša iz skal, rož in razgledov. Odprta	vrata.	Travnik Od štirih do treh žd	A
stran 19 . \/ Sonce kot danost. Jesen odpira	vrata	do belih vrhov. Nekje Dimna	A
stran 51 . / Fantič je na vojsko šel ... (1915)	Vrata	zaprta, okna zastrta čakajo, čakajo ... Prazne	A
zagrne ruska ga zemlja, čezenj poraste plevel?	Vrata	zaprta, okna zastrta čakajo, čakajo ... Prazne	A
umreti, umre. Kar pa ostane, je čas, ki stara	vrata	pozapre. Stare obveze s tem so zanj končane	A
zamudil za las, zdaj pa ne more več nazaj skoz	vrata	in posaditi mene kraj očeta na tale vlak za	A
Ne bev ne mev. Verjetno spet kdo	vrata	je zastavil! Kdo ve, kdo spet čveka in ga drži	A
me Spanc že šlata. Luč je ugasnil in priprl	vrata.	X.	A
X. Luč je ugasnil in priprl	vrata.	Jaz sem se že izgubljal v Mežovini, a slišal	A
je prišel pokrit. Luč je ugasnil in priprl	vrata.	Skoz zid sem slišal, da z mamo kramljata, nato	A
je prišel pokrit./ Luč je ugasnil in priprl	vrata.	/Skozi zid sem slišal, da z mamo kramljata,/	A
deklica Komaj za dlan na široko si odškrnil	vrata	in vstopil visok in tenak kot žarek. Soba je	A
me poznajo. Toda ob večerih zapahnem okna in	vrata,	se zvijem v klobčič na postelji in drgetam.	A
ne sme, ne morem vanj nazaj, zaklenjena so	vrata;	proč, proč je doba zlata. Pa če zaprt je sreče	A
gospodar, a čut gospodinja ti bodi; počutki so	vrata,	ti glej ko vratar, kaj ven in kaj noter ti hodi	A
trdno zapahni uhó in srcé, ko trka sovraštvo na	vrata.	Hinavstvu in podlosti v dušo ne daj, ne krivdi	A
naš dom. Draga mati je prosila, roke okol	vrata	vila, plakala je moja mila: Tu ostani ljubi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani