vrata (501-600)

V zvoniku je zvonilo. Nanca je zaprla	vrata	in okna, da ne bi prepih potegnil strele v hišo	A
časa, da je Žef temeljito zbesnel in ji pokazal	vrata.	Ostali so spet sami in prišla je huda	A
Smodin pograbi kramp in pogleda skozi priprta	vrata.	Tudi Obrekar odpahne vrata.	A
skozi priprta vrata. Tudi Obrekar odpahne	vrata.	Prav tako tudi Usadar in Ustinar.	A
na cesto, za njim Ustinar, Obrekar in drugi.	Vrata	se odpirajo in cesta je kmalu polna bajtarjev	A
Rejca ni. Zaprl je vsa okna, polkna, zapahnil	vrata	ter se že davi odpravil v gozd, da bi ne bil	A
Drnulov Drejc naglo plane predenj ter odpahne	vrata.	Vrata se široko odpro zaškripljejo ter se spet	A
Drejc naglo plane predenj ter odpahne vrata.	Vrata	se široko odpro zaškripljejo ter se spet zapro	A
umakne. Tedaj pa Drejc spet plane predenj, sname	vrata	s tečajev in jih vrže v travo.Poštar vstopi	A
okrog dveh vogalov hiše in je tudi počasi zaprl	vrata,	toda kakor hitro je spustil zapah, se je pognal	A
neznano deželo. Vse mu je novo: okno, pod, polica,	vrata,	postelja - in najmanj teden dni ubije, preden	A
zamaknjen, da nisem slišal, kdaj so se odprla	vrata.	Vstopil je ječar Cesare, mi položil roko na ramo	A
pričati zoper vas. Ko bodo za vami zaloputnili	vrata,	me bodo poklicali v pisarnoter mi odtrgali polovico	A
peclja. Ko sem bil pri tem poslu, so se odprla	vrata.	Toda zdaj ni bil Cesare.	A
stlačiti v glavo. »Tako!« je zaključil, zaklenil	vrata	in šel. Vrnil sem se k oknu in se zastrmel	A
pihati iz vseh svojih šibkih pljuč. Takrat so se	vrata	spet odprla - in načelnik oddelka je sestavil	A
cepetal s kratkimi nogami in komaj pokazal	vrata	ter izdavil: »Ven, razbojnik!«	A
na prižnico stopil kaplan, nam pa so odprli	vrata	za dobro ped, da smo lahko slišali njegov hreščeči	A
stolu. Ko se je žena vrnila se je naslonila na	vrata,	kakor bi branila sad svojega telesa in prekrižala	A
razmesarjen in plane za mano ... Zaloputnil je	vrata	in ječal v temi.Tako je trepetal, da bi se še	A
Stegnila je roke proti možu, a vtem so zaškripala	vrata.	Zmaga je vstopila tiho kakor senca.	A
izginila v trgovino skozi steklena dvokrilna	vrata.	»Prismuk?« se je zahihital Modrijan	A
preseliti v gostinsko sobo. Čeprav so bila	vrata	v kuhinjo skoraj zmeraj odprta, je bila vendar	A
veži. Tedaj pa so se postavila predenj široka	vrata	gostinske sobe.Ne da bi le za hip pomislil,	A
pritisnil. Vstopil je počasi in previdno, a težka	vrata	so mu smuknila iz rok ter se za njim zaprla	A
preveč ščeperil, mu popukaj krivce, pa bo! Za	vrata	ga stisni in po piskru ga česni - cvenk! - da	A
Položil si je prst na usta, pokazal kuhinjska	vrata	in proseče zašepetal: »Bere ...«	A
poželi. Odprla je svoja težka okovana hrastova	vrata	in začela požirati stare črvive omare z neštevilnimi	A
kadili svoje večne čike. Škripala so stara	vrata,	škripale so trhle podnice, loputale so oknice	A
jo samozavestno zasedel. Snel je razkrojena	vrata,	jih vrgel kar na hodnik - da je bila zmešnjava	A
imeti streho nad glavo, svojo sobo in svoja	vrata,	na katere lahko obiskovalec potrka - in človek	A
mladostno zasukne na zdravi peti in ga nabije na	vrata.	Ha, - oddahne se, sede spet k mizi in se zastrmi	A
raztrgane žepe. Otroci kričijo, plezajo na okna, na	vrata,	na stebre, padajo na tla in si potolčejo nosove	A
Poiščejo papirja ali pa kar s kredo napišejo na	vrata	svoja imena: FRANCOVICH	A
se ti ljudje kam naselijo, takoj napišejo na	vrata	svoja imena.Tako se zdi, kakor bi pričakovali	A
in žena je vedela, kaj jo čaka. Odprla mu je	vrata,	potem pa je postavila predenj večerjo, malo	A
Premeril je hodnike in pokljukal skoraj na vsa	vrata,	preden je zadel na prava.To pa ni bilo nič čudnega	A
dve leti ponujat in ker so mu povsod pokazali	vrata,	se je naveličal vsega.Pogreznil se je vase in	A
Debela Crista se vrže na Augusto in jo peha skozi	vrata.	Ženski se grabita za lase, vzdigne se vrišč,	A
Še mislim. Potrkal bi na samostanska	vrata.	»Popotnik sem,« bi dejal.	A
domačije. In vendar sem tuj in na samostanska	vrata	ne bom potrkal.Zakaj menih, ki mi bo odprl,	A
Oblakov vrh in Pisanice v Gor. Trebušo, potem čez	Vrata	in dalje pod Lokavcem in Lomom k Sv. Luciji	A
pestjo po mizi. In prav tedaj so se odprla	vrata	in v sobo je stopil župnik. »O hudiča	A
resno odvrnil župnik in nato v tišini zaprl	vrata	za sabo. Kovač se je odkrehnil in nato	A
Kovač je vrgel denar na mizo, trdo zaloputnil	vrata	za sabo, si naložil svoje breme in z jeznim	A
potem pa se po prstih splazim skozi zadnja	vrata,	splezam na tepko in ga snamem ...In ga razbijem	A
bojazljivo in previdno. Počasi in neslišno je odprl	vrata	v trgovino, jih zaprl za sabo brez najmanjšega	A
vstopil, toda ker se ni zganil, je mama odprla	vrata	in ga vprašala, kaj bi rad.Okouinokou je samo	A
in jo stlačila na vozico. Potem je zaklenila	vrata	s skrbjo, dala ključ pod prag, kakor bi se imela	A
Kolena so ji klonila in mahnila jo je skozi	vrata.	-----	A
da bi začela pisati. Tedaj pa so zaškripala	vrata.	Ne da bi se ozrli, smo vedeli, da je prišla	A
šopek skoraj večji od nje. Počasi je zaprla	vrata	za sabo, se obrnila, nagnila drobno glavico	A
hip obstal. Nato je z odločno kretnjo odpahnil	vrata,	toda vstopil po prstih.Stopil sem za njim v	A
pragu se je še enkrat ozrl, nato je tiho zaprl	vrata	za sabo. Molče sem šel za njim po hodniku	A
naravnost na široko kljuko izbinih vrat, kakor bi ta	vrata	odpirala brez presledka vse življenje.V izbi	A
oplazile po obrazu. Stopil sem iz vrta, prislonil	vrata,	kajti tečaje je že zdavnaj razjedla rja, in	A
mislila, da bo. Obrekar je potem počasi odprl	vrata.	Kar vsi hkrati so silili v hišo, pa je nekaj	A
Obrekarice. Častnik je z revolverjem pokazal na	vrata.	Domobranci so pograbili Obrekarja ter ga odvlekli	A
Borisa iz izbe. Potem so tudi mene pahnili skozi	vrata.	Odgnali so nas pod staro poznico, kjer smo pred	A
stopnicah vsuli drobni koraki. Teta je odprla	vrata,	obstala in zadihano rekla: - Ne, ne	A
kakor sneg skozi veje. Nehote sem se ozrl v	vrata,	češ tam stoji oče, v senci, za zaveso poševno	A
čimprej v dvorani med ljudmi. S komolcem odpahnem	vrata	in vstopim.Prižgem si cigareto in grem počasi	A
Sklonil bo glavo in stopil iz sobe. Tiho bo zaprl	vrata	za sabo, obstal za njimi in hlastno potegnil	A
takoj vrnile in stekle proti izbinim vratom.	Vrata	se niso odprla, pač pa so za njim zažvenketale	A
vrabci na strehi, in ga odslovil. Zaprl je	vrata	za njim in se obrnil k pobu. - Tako	A
dodala, vrgla svoji kiti na hrbet in zaprla	vrata	za sabo. Tako se je začelo učenje	A
Oče je tiho vstopil v sobo in počasi odprl	vrata	v čumnato. Takoj sem se vzdignil na	A
leži in počivaj, - je prijazno rekel in zaprl	vrata	za sabo. Slišal sem, da se je vrnil	A
v vežo in nato po stopnicah. Počasi je odprl	vrata	v mojo čumnato, toda prikazal se ni.	A
Stopili smo v izbo.	Vrata	v mamino sobo so bila široko odprta.Oče naju	A
naju je počasi potisnil nazaj v izbo in zaprl	vrata	mamine sobe.Stegnil je levico, ne da bi se ozrl	A
družbe in do pogovora. Najprej je zaprl izbna	vrata,	da ne bi gledal razdejanega in praznegamrtvaškega	A
mi je prijazno pokimal in nato počasi zaprl	vrata	za sabo. V veži je bilo zelo mračno	A
- No, pa mu jih daj!	Vrata	so se odprla, a samo toliko, da se je Kadetka	A
kako se je postavil na noge. Nato so se vežna	vrata	tako široko odprla, da je svetla dnevna luč	A
fotografije, ko smo naposled sneli še okna in	vrata,	je Trnar obstal sredi prazne izbe in se počohal	A
... O, ne, ne, niso se odprla tista poslednja	vrata	vseznanja, ki sta vidva o njih tako rada sanjarila	A
okna in po prstih stopilo k vratom. Šele ko so	vrata	zaškripala, sem se zdramil in sprevidel, da	A
v vežo in odpahnil težka, vsa sajasta, črna	vrata.	Zamajal sem se na pragu, ker je svetla, gosta	A
I . / Prislonil sem brzostrelko za	vrata	in spet legel. Moje telo se je ustavilo in se	A
cmokaje in srkaje obirala vsak svoj kos mesa.	Vrata	so bila na stežaj odprta, da sem razločno videl	A
klop pred hišo, mu molče pokazal prag in zaprl	vrata	za njim.Vedel sem, da se je kadet pregrešil	A
in jo peljala v svojo sobo. Kmalu je odprla	vrata	in mi zaklicala s stopnic:- Teci po Terezijo	A
bajte, da so žvenketala okna in se stresala	vrata	v razjedenih tečajih, ter lajali, lajali bolj	A
je hrup nekoliko polegel, je mama tiho odprla	vrata,	toda ostrouhi ded je takoj zahreščal vanjo prav	A
smo se kmalu toliko opogumili, da smo odprli	vrata,	posedli po vrhnji stopnici, sesali palce in	A
nerazsodnosti. Kar jih pusti k sebi, jih pusti skozi	vrata	usmiljenja ... - Grem, - je rekel Izidor	A
se zamislila, drugi trije pa smo kmalu odprli	vrata	ter drug za drugim odcapljali nazaj v kuhinjo	A
... 'rras! - je zahreščal zdravnik in pokazal	vrata.	Orožnika sta kar planila k svojima puškama	A
na ogromno železno kljuko in odpahnil težka	vrata.	Pred mano je zazijala znana dolga, temačna,	A
znana dolga, temačna, tlakovana veža. Zaprl sem	vrata	in plašno obstal.Iz kuhinje, ki je bila na drugem	A
/ Luccheni. Čakal sem in čakal, da se bodo	vrata	odprla.Bal sem se župnika in Zane, posebno zdaj	A
Junaško sem stopil po hodniku in junaško odprl	vrata	v kuhinjo.Obstrmel sem kakor ukopan.	A
zamrmral ded. - Sv. Neža mi bo torej odprla	vrata	... - Oh, kaj le govorite! ... -	A
smolnate klobase žvečilnega tobaka. Odprl je nizka	vrata,	se sklonil, se potegnil iz hiše in jo ubral	A
krsto in jo odnesli iz izbe. Mama je zaprla	vrata	za njimi in stopila k oknu.Vsi smo se zgrnili	A
nenadoma obrnil, naglo stopil čez prag in zaprl	vrata	za sabo.Mama je presunljivo zastokala, a premaknila	A
da sem takoj odmaknil glavo in pogledal za	vrata.	»Aha, to se pa ded bliska...«	A
razbojnika, na dopoldanski roparski pohod -	Vrata	so zaškripala.Najprej se je prikazala koščena	A
vodo... in sploh - V tem trenutku so se odprla	vrata	in v izbo so se vsule Vojnačke s celo procesijo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani