Dajte nam sivih juter, dajte, nebeški natakarji! da se napije jih duša, pijana lepote, da trezna postane, trezna in hladna, kot od jesenskih nalivov izprana cesta.
Porcelanasta deklica Komaj za dlan na široko si odškrnil vrata in vstopil visok in tenak kot žarek. Soba je zasijala.