Zvečer jo je poročil, do polnoči svatvál; o polnoči vesel je ′z vesele družbe vstal; ko pride tje do gróbov, kjer scer kraljuje mir, zasliši med mrliči gospod glasen prepir. Pred njim odpró se vrata, ven pevec prihiti: “Zakaj v prst posvečeno ste me zagrebli vi? Ker sem se sám bil vsmtil, je zdéj prepir zato, al rabeljnam zapadlo, biričam ni telo?