Zatorej, kómur mar je próstost zlata, cvetečih deklic naj ne ogleduje! Bila mirú sta men′ očesa tata, na svoje naj pogléde skrbno čuje; oči odpró ljubezni dur′ in vrata, skoz té se naša pamet premaguje. Kdor mene noče bógat′, sam bo zvedel, v nesreče moje reva bo zabrédel.