Spominja me čarobnih let, ko bil je v cvetju ves mi svet enako vrtu v maji, ko živel sem ko v raji. Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj, ne sme, ne morem vanj nazaj, zaklenjena so vrata; proč, proč je doba zlata.
Pa če zaprt je sreče raj, da gledam vanj se zdi mi, vsaj, ko v tvoja zrem očesa, odprta v njih nebesa.