vedno (2.701-2.800)

»Dobro govoriš, amice! Saj	vedno	pravim, da je nadškof Martinus premehak; hodi	A
»Patra predsednika še ni,« zajezi se prvi, »	vedno	stara pesem! Mi se trudimo, pater predsednik	A
je v mestu, ker so si svetli nadškofje nasi	vedno	pridržali pravico do dohodkov, katere daje edina	A
staremu Himalaju na ledeni glavi si sedél še	vedno	v nebeškem svojem svitu, veličastni angel Azrael	A
učakala zgodovina do tistega dne... Azrael pa je še	vedno	sedel na najvišjem robu sivega Himalaja, in	A
»Vidiš torej! In tako je bilo	vedno	in drugače nikdar ne bode.Še li sedaj še čudiš	A
dostavi kovač, »in sicer obetala prav resno!« »	Vedno	še premalo!« »Tik ozidja je moja kovačnica,	A
obetala, resno obetala,« zajeca končno, »to še	vedno	ni nič!« »Nekaj je že!	A
sestra Fortunata. »Naj li ta stari človek še	vedno	prespi svoje dneve na škofovskem prestolu?«	A
Bogatin je besnel in bil je - kakor pravimo -	vedno	pripravljen, revnemu kočarju »s sekirico dobro	A
predpasnik si je bila pripasala. Barba je bila še	vedno	postavna žena.To sem ji tudi v obraz povedal	A
»Švedra!« Ta pa se je še	vedno	krohotal ter gonil svojo pesem o maslu in kravi	A
»Morem kaj, če imam te grde lase?« Še	vedno	sem ji hotel biti oče: »Povej mi, Meta	A
razmršeno svojo glavo Lovrica izza vogla. Še	vedno	mu je tičal jok v grlu in čulo se je kakor ihtenje	A
Meta se še zmenila ni! Z macesna pa se je še	vedno	oglašal strnad: »Čer‐čer‐čer‐čeriii	A
danes je bila cerkvica polna. Na steni je še	vedno	reševal sv. Jurij svojo devico in na čeladi	A
reševal sv. Jurij svojo devico in na čeladi je še	vedno	nosil velika štrucova peresa.Tudi Mati božja	A
izpraznila. Ko sem stopil na sonce, so v stolpu še	vedno	nabijali, da je odmevalo od Blegoša in Mladega	A
zavite v svilo in žamet! Slovenska kmetica, še	vedno	te premalo spoštujemo!Podobna si muli, ki ogarana	A
po andaluškem skalovju! Pridna si pri delu,	vedno	si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše	A
« Ali vse to mi ni dalo novega poguma in še	vedno	hudo potrt sem hodil z Gore na Malenški vrh	A
Šest nas je mlatilo; ker Danijel pri šestih ni	vedno	»v viži« ostajal, se je Liza prepirala.Pšenica	A
stopila v hišo. Pri večerji je bila Meta še	vedno	jezna, kar je kazala s tem, da je imela rutico	A
Izpod dolge rute je izvila roko, ki se je še	vedno	tresla.Dotaknil sem se mehkih prstov in napraviti	A
ostal prigodek te noči tajen. Danijel je še	vedno	odpiral čeljusti, kakor jih odpira krokodil	A
delo: kosišče ti je prekratko in kosir tudi	vedno	odnehava, da ga moraš neprestano nabijati, ker	A
»Nič!« Ta »nič« je bil	vedno	dokaz, da je naša Meta huda. Dolgo je	A
izrečem, da nisem nikdar zastopal stališča tistih	vedno	lačnih in vedno žejnih hribolazcev, ki bi na	A
nikdar zastopal stališča tistih vedno lačnih in	vedno	žejnih hribolazcev, ki bi na Kredarico ali na	A
repuljice«, in kakor zaljubljen dijak sem pil	vedno	na tistem mestu, kamor je bila poprej pritisnila	A
je legla in takoj zaspala. Nad nama so se se	vedno	podili sivi oblaki proti jugu, da je bilo sonce	A
kam pa, kam?« jo vprašam. Bolezen se ji je še	vedno	poznala in bila je kakor suh list, ki je ležal	A
Dela, pa veliko ne more. Gradiška še	vedno	jé na njem!« Beseda »žival« ali pa še	A
drugi dan se je bližal koncu, ali Danijela še	vedno	od nikoder!Bili smo že pri večerji, ko jo prilomasti	A
je molčala in se grdo držala, ker je bila še	vedno	jezna na hlapčeta. Hodil sem od Jelovega	A
trgala je neko cvetje, o katerem ne vem, ali	vedno	tako pozno cvete, dokler se ni skrila v bukovju	A
zavije, sem se ozrl zadnjič po nji. Meta je še	vedno	stala kot kip »Na poklonu« in s prsi, h katerim	A
Premišljaš? Oj, ti krvavi peklenšček, ti še	vedno	premišljaš!Če hočeš sam sebi dobro, udari z	A
»Več kot trideset butarnikov!« se je drl še	vedno	Danijel.Končno sem le izvohal, kaj so butarniki	A
preselim na Jelovo brdo!« »No, pač?« je Boštjan še	vedno	dvomil, »par mesecev se že dela na kmetih, potem	A
sem včasih pogledal nazaj, je bila Barba še	vedno	v plamenu in prav videlo se je, kako pridigo	A
danes, ko je preteklo toliko let in ko se še	vedno	vsak hip živo spominjam tistega trenutka, imam	A
pogorju, Meta zame ni umrla! Pred mano živi še	vedno	v podobi mladosti in devištva.Da sem jo vzel	A
z njenega telesa, dočim mi živi dandanes še	vedno	v tisti cvetlični nežnosti, katera pri ženski	A
šale. . / . / stran 10 . / Sicer sem pa vas	vedno	hvalil na loškem gradu, ker ste pošten človek	A
Z mrakom so prihajali, z zoro odhajali.	Vedno	so živeli v strahu pred loško »gvardijo«, ki	A
križa, toda megla se ni hotela razpršiti, in še	vedno	je čutil na čelu, kakor bi ga žgalo razbeljeno	A
kakor besen iz veže mimo ognjišča, kjer je še	vedno	zapovedovala mati Mina.Na zelenem travniku pa	A
Obe sta se smejali; a Jošt Tolmajnar je še	vedno	vzdihoval v rosni travi in brez uspeha poizkušal	A
Ničesar,« sem odgovoril še ponižneje, »ali za	vedno	tukaj ne morem ostati!«‒ »Kam se hočeš obrniti	A
He!« Adjutant je še	vedno	stal kot sveča. »Grof Wallenstein!	A
študent, je moral doma v gostilni gostom še	vedno	streči, posebno onim, katere je hotela mati	A
Franceta Jereba, Piškotovega Franceljna, še	vedno	spominja.Ko smo normalko obiskovali, je bivši	A
Vprašal je porogljivo: »No, Francelj, si še	vedno	večni študent! Kdaj te vendar pamet sreča, da	A
pretepli,« je odgovoril Piškotov Francelj, ki je še	vedno	stal blizu.»Dvorski strežaji so ga opraskali	A
Posledica temu je bila, da je gospa Lavrinova še	vedno	bila zaljubljena v francoske čase, dočim je	A
eksotičnih roparskih ptic, posebno dolgočasne, a	vedno	lačne mahovke, ki počasi mahajo z dolgimi svojimi	A
Eni so držali ž »njo«, drugi ž »njim«, kakor	vedno,	kadar nastane vojska med dvema, ki si svojita	A
osvobojena!« 14 Zdi se, da lepi kraji nimajo	vedno	tudi lepih prebivalcev.Videl sem le eno zalo	A
požreti, a prvi, ki je pričel zbadati, je bil	vedno	on sam.Zbadalo se je vedno pod krinko ljubeznivosti	A
zbadati, je bil vedno on sam. Zbadalo se je	vedno	pod krinko ljubeznivosti, ki jo imajo državniki	A
»In parlament? Gotovo še	vedno	zabavlja na naš kongres.« »O yes!«	A
kongresu je štela že štirideset let, a bila je še	vedno	izredne lepote.Ker je bila operna pevka, je	A
in trudil, da bi svojemu narodu, katerega je	vedno	tako gorko ljubil, pridobil največjo srečo in	A
vzvišenim svojim suverenom, ki pa se sedaj še	vedno	strinja z nami!« »To je atentat na sveto pravoslavno	A
Nemškega Gradca!« A »draga« Edita se je še	vedno	kujala.Zarežal je bil poprej mož nad njo in	A
se v take zadeve ne vtikam!« »Torej smo še	vedno	zamrzli!«Težko je vstal s stola, krevljal k	A
sonce pa je sijalo s pomladansko gorkoto. Še	vedno	je plamtelo v njej: njega videti, njega, kneza	A
tak dijak kvečjemu polčlovek. Doma so ji itak	vedno	zabičevali, da mora z ljudmi te vrste govoriti	A
mogel upreti. Ozrl se je proti pobočniku: še	vedno	je stal pri oknu in opazoval trg pred hišo.	A
volje. Opoldne mu je mati, katere se je še	vedno	bal, kategorično povedala, da se mora ženiti	A
vsi enaki!« je tolažila rahlo. »A jaz sem še	vedno	divjak!In to je žalostno!«	A
cele . / . / stran 172 . / noči ne more spati!	Vedno	si mu pred očmi; on pa le zdihuje: vem, da ne	A
Takrat ni življenje nič prida!« Anžek še	vedno	ni bil prepričan: »Pijani vendar niste, ker	A
Razšli so se v jezi in srdu. Človeštvo je	vedno	eno in isto!Ko je sedanji cesar leta 1883 obiskal	A
sem, da se vse skupaj pretirava! Kaj takega se	vedno	pretirava!Deklica je predobro in prekrščansko	A
brez dvojbe take vere, da se ruski kavalir itak	vedno	dolgočasi, ker pri ljubem Bogu ni prav čisto	A
vladarja, danega mu od Boga. Ta kupa bodi posvečena	vedno	zvesti moji vojvodini Kranjski!« Trčil je z	A
Spina je sedel pri zajtrku. V Ljubljani je bil	vedno	nezadovoljen, zatorej je bil tudi ta dan prav	A
»Moje in tvoje.« »Si torej še	vedno	oženjen z mano?« »Še vedno!«	A
»Si torej še vedno oženjen z mano?« »Še	vedno!	« »In tvoje mašništvo?«	A
»Kako to?« »	Vedno	se na jok drži!Pravijo; da ga tudi njega svetlost	A
osmih, ali pol ure poprej je bil naš učenček že	vedno	na poti.Ta pot mu je dajal največ kratkočasja	A
Marička moli ž njim vsak večer, vsako jutro, pa	vedno	le kranjsko!Pretrgalo se je nekaj v njegovi	A
Kako ima prav gospod Petrček, moj korar!	Vedno	govori: Otroke v šolo pošiljati, je neumnost	A
je milje šeg, tuje vere, tujega, v jedru še	vedno	barbarskega plemstva.Če bi mogle stene govoriti	A
»No, potem je pa prav.« Še	vedno	se je smejal in z roko si je dal opraviti okrog	A
/ . / stran 293 . / Carski poljub ji je še	vedno	gorel na ustnih, a v njeni duši je zacvetla	A
Deklico!« je siknil. »Kar je odpadlo carju, še	vedno	prav pride boljarju!« Pri teh besedah je rahel	A
cingljali mali zvončki in prijeten duh kadila je še	vedno	polnil zrak. Marička je bleda kakor zid pobegnila	A
tisti stari,« je kričal Škilè, »ki nam je še	vedno	ušel!Vlecimo, fantje!«	A
Živela je brez posebnih skrbi; trgovina se je	vedno	razvijala, otrok ni bilo, pač pa je bilo povsod	A
pridnostjo je poslušal pobožne pouke v semenišču. Še	vedno	ni imel druge želje, nego prej kot prej zapeti	A
polagoma so ga pripravljali na žalostni konec. Še	vedno	je hodil v semenišče s knjigami pod pazduho	A
govorici. Končno je zamolklo jecal: »Kdo bi	vedno	mislil na vino!Ne pijem ga!«	A
tesno postajati v koži ‒ »ko je vam naša hiša	vedno	odprta!« »Kaj hočem v hiši, pri ženskah!«	A
hočem v hiši, pri ženskah!« »Krščanski mož	vedno	dobro mesto najde pri krščanski ženi!« In zopet	A
glave! Otrok nočem, ker sem obljubil Kristu	vedno	devištvo!Da veste!«	A
strahu božjem hočeva živeti. Ako ste obljubili	vedno	devištvo, zraste iz tega božji blagoslov, ki	A
mreže. »Ali naša sveta cerkev v Luiziani je še	vedno	potrebna! Sam Bog ve, kako krvavo potrebna!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani