urno (67-166)

zasluga.« Ko pa je Viljem slišal to, je skočil	urno	s konja, se odkril in spoštljivo pozdravil mladeniča	A
Zdaj je vstopil Viljem. Krčmar je	urno	snel kosmato kapo in se globoko priklonil, popotni	A
sedel v kotu pri vratih in tiho pil svoj delež.	Urno	se je obrnil za junakom in mu začel žvižgati	A
Na noben način se to ne sme zgoditi.	Urno	je zlezel naš doktor v praznično opravo svojega	A
takoj zapazil, da dobi opravka z dobrim junakom.	Urno	je imel kopje v rokah in z zaprto čelado je	A
utegnil izdreti meča in kaznovati suroveža, ki je	urno	zaloputnil vrata. »Oh, sramota, sramota, in	A
zaženem vesel glas: »Ga že imam, ga že imam!«	Urno	skoči Šnakšnepskovski na noge in pogleda kebrčka	A
več časa, ker je gospod prišel že nazaj, in	urno	se podamo k jami, ki je bila le streljaj od	A
napotil nizdol. Hitro je bil v dolini in potem je	urno	koračil po gladki cesti.Živ krst ga ni srečal	A
kotiček; ko je pa mož odnesel peté, spusti se	urno	po zidu, in kar najhitreje je mogel plezal je	A
na nogah. Več kakor tretjina družine odide	urno	proti kolovozu, ki je peljal skozi gozdič.	A
tej knjigi tudi raku mesto odločeno. Zato le	urno	po njo! Kaj nismo rekli, da nas ta knjiga ne	A
poprimejo se plavutnih nožic materini in ta jih	urno	unese vsaki nevarnosti. Toda materina ljubezen	A
slišal Aničin glas, je pozabil na stare noge.	Urno	je drsel proti mizi, kjer je stal vrč z vodo	A
v vrečah?« Krpan se ne umišlja dolgo, ampak	urno	odgovori kakor vsak človek, ki ve, kaj pravi	A
vedel, zakaj se meni od soli, reče na to: »Le	urno	zapri kobilo v konják, pa se hitro pražnje obleci	A
zdaj se še nihče ni vrnil iz boja.« Krpan veli	urno	pognati in tako prideta na cesarski dvor, ki	A
Bogu je vse mogoče!« Cesar, ko to sliši,	urno	pošlje na Vrh po Krpanovo kobilico.Ko jo pripeljejo	A
mu odgovori: »Če nisi z Bogom še spravljen,	urno	skleni, kar imaš; moja misel ni, dolgo čakati	A
saj ne zna bojevati se, kakor gre junakom.	Urno	zasukneta vsak svojega konja in zdirjata si	A
o prvem odsekal sovražniku glavo; ali ta mu	urno	podstavi svoj kij, da se meč globoko zadere	A
Le čaki, zdaj bomo pa onega.«	Urno	podstavi leseno posodo in natoči belíne, potem	A
prinese razhódnjo. Pokusiva, potem pa odrineva	urno.	Mrtolaz je vzel, kar sva imela s sabo in tedaj	A
zaboje in lonce. Povzdigoval in hvalil je blago,	urno	se kretajoč krog Vilarja.»Prosim, milostivi	A
ukrotimo te ovčje tatove.« Po teh besedah je	urno	ubral stezo, kakor bi si bil z njimi olajšal	A
desnico čez mizo in se predstavil. Oni se je	urno	odzval ter se imenoval: »Pl. Merks, brigadni	A
ga je Buzduga naščuval na ubogega Bošnjaka.	Urno	in gibčno liki veverica je skakal preko ogromnih	A
pobrala gunjič in ga po položila na stolček. In	urno	kakor preplašena srna je skočila po konvico	A
vročini, urico treba počakati. Vazko se je	urno	vrtel krog gostov ter nalival iz konvice, da	A
ne zajoka žena, ne postradajo otroci; Buzdugo	urno	nadomesti drug orožnik z ledenim srcem, močno	A
se je prepričal, da v oni tolpi Jovice ni.	Urno	se je obrnil ter se napotil proti ječarjevemu	A
ženska, ki se je poslujoč po hiši sukala silno	urno	in tiho in je živela z vsemi v hiši v miru in	A
XVIII. Pipan je	urno	stopal po stopnicah, da čim prej pride proč	A
smo ga in kar plot je zahreščal pod njim, tako	urno	je zbežal na sosednji vrt.Torej delajta, kakor	A
verigi k vrhu, a ko je izpraznjeno in iztrkano,	urno	rožlja na dno, kjer se potopi v vodi.In vedno	A
koga je privedel. Grof Polinski se obrne,	urno	stopi pred Petra in prične navadne svoje duhovite	A
Gašper od vzad v svojo kočo, se preoblekel in	urno	sedel k delu. Butalci so pričeli premišljati	A
pisemskega papirja. Kavo je zvrnil vase; na papir pa	urno	nekaj zapisal in ga vtaknil v zavitek, ena dve	A
tako vznemirljivo pod njo zahreščal, da se je	urno	spet vzdignila in prenesla pezo svojega života	A
pride zvečer ob petih v drevored, se zasukal in	urno	odstopical. V drevored pa zahajam pozimi redno	A
»Pridi, pridi!« je rekel oče. »	Urno,	urno!« »Glava me boli,« je s trudnim glasom	A
»Pridi, pridi!« je rekel oče. »Urno,	urno!	« »Glava me boli,« je s trudnim glasom zastokala	A
Tako reci, da me ni doma!« Stopila je	urno	v svoje stanovanje vrh stopnic in za sabo zaklenila	A
gospoda enkrat pražena jetrca in vrček piva! Le	urno!	« Postavil se je h kuhinjskim durim, da je iz	A
drobtinic ali zrnja in jih zvabljal v hišo; potem je	urno	zaprl duri in zavil nedolžnim krilatcem vratove	A
Kocmurjeva je ponižno potrkala. Kožuhova je	urno	skrila pisanje, z milim glasom je vzdihnila	A
drevesa; če so se bližali koraki, se je tiho in	urno	umaknil in skril, potem je prišel spet nazaj	A
obema rokama za svoji vzgojili obakraj glave in	urno	stopil nazaj Nanči na noge in Nanča je telebnila	A
Jože, ne Janez Mlakar iz Ljubljane,« je čuda	urno	pravil deček, »mati so mi umrli, oče ležé v	A
Doma so zajtrkovali. Tonček je	urno	popil svoje mleko in s kruhom v roki smuknil	A
gručo ljudi in poskusi uiti. Toda oče je bil	urno	za njim in ga je ročno ujel za suknjo. »Falot	A
sebi in s sunkom porinil v kot. »Zdaj pa le	urno!	« Stanko je zrl v očeta, tresle so se mu ustnice	A
ne na levo ne na desno, nego neumorno vbadali	urno	šivanko in vihteli svetle škarje, pripravljala	A
Podala mu je roko.	Urno	ta dva sta po podu zletela.To videti, drugi	A
omajal in so mu stekla kolesa in je zunaj postaje	urno	pokaže noge in razodene svojo pravo naravo:	A
sonce; na levi strani se je videlo, kako mu	urno	bije srček.Hudournik ga je večkrat veselo gledal	A
»Da, da, lisica tatica je. Glej jo, kako	urno	jo pobira proti Rebru.Zajčka nese mladičem,	A
Bonifac stori, kakor mu je velela.	Urno	steče domov in prinese blagoslovljeno šibo.	A
odvijati sveženj. »Pokliči Žefko!« Štefan je	urno	stopil k vratom in zaklical v kuhinjo. »Glej	A
drugem in molčala. Iztok je bil vesel, da je šlo	urno	dalje. Večkrat se je skrivaj ozrl po rávni cesti	A
izpraznil do zadnje kaplje. »Sinko, sedaj le	urno!	Epafrodit naj vé, koliko sem trpel.«	A
Vojaki so se gibali na povelja strumno in	urno	kakor eno samo celotno, pokorno telo.Ko so obhodili	A
Skopljenec se je do tal priklanjal, potem pa	urno	poročal: »Gospod, nisem si upal pisati, nisem	A
pomudil, izpregovoril polglasno besedo, nato	urno	delal dalje.Silenciarij mu je podajal preko	A
toliko skrbmi nakopičenega bogastva. Popel se je	urno	preko ograje.Senca je zdrsnila po lestvi in	A
Radovaaan!« Siva postava se je naglo premaknila in	urno	spela proti trdnjavi. Kmalu se je približal	A
Sploh ne! Oboje je	urno	in spretno potisnil v kot zadaj, še mene je	A
vrata na njeni strani. Speljal je spretno in	urno,	brez bravur, očitno vajen glasnega brnenja in	A
vidi!’ je z grozo pomislila Martina, ki je bila	urno	zaprla vrata za seboj. ‘Niti ni opazila, da	A
vsak naj se po svoje gospodari! Resnik je	urno	korakal po stezi, ki je za sejmiščem peljala	A
kakor da se boje predomisli*, so se posli začeli	urno	razhajati.Še zunaj pred durmi so drug drugemu	A
je živina hrupno pozdravljala dečkov prihod.	Urno	kot veverica je splezal na parno, odkoder je	A
pogledala proti razvalini, pomahala z rokami in	urno	pohitela po cesti proti domu. »Za božjo	A
večjo vnemo spravljali otavo k cesti, kjer so jo	urno	nakladali na pripravljene vozove. Ko	A
ga rahlo poljubila na čelo. »Tako, zdaj pa	urno	spat, pozno je že in jutri moramo zgodaj na	A
ki se ni menila za njegovo trpljenje, temveč	urno	korakala ob njem, držeč ga krepko za roko.	A
čigar obraz je izražal sočutje, jo je spet	urno	postavil na korito. »Revček, prešibak	A
nejevoljni.« Brat ji ni odgovoril, vendar ji je	urno	sledil. Bil je nekoliko nerazpoložen, ker ga	A
nasmejanimi ustnicami globoko oddahnila. Lovrek je	urno	in z vso skrbjo zaprl skrivni vhod ter nato	A
pade. Janez, ki je molče stal ob strani, zdaj	urno	priskoči in jo pomilujoč odvede iz nevarne bližine	A
se kamenja, ki se je umikalo širokim korakom	urno	navzdol hitečega prijatelja. Da, prijatelja	A
negibni obraz jim ni izdal ničesar. Luka je	urno	zasukal razgovor. »Veste, kaj sem slišal	A
šklepeče z zobmi, ker je ves premočen. Medtem ko ga	urno	povijajo v pripravljeno odejo, Lovrek z nemo	A
dražili ženske, najraje brhko Polonico, ki je	urno	tekala v kuhinjo, odkoder se je vračala s samimi	A
na njem, a tudi tuji, njemu neznani ljudje.	Urno	poskačejo z voza, nekateri odhite k vodi, drugi	A
postregli, so še lačni in žejni, in treba jih je	urno	zadovoljiti. Neutrudne roke prinašajo na mizo	A
sadja, nakopičenega pod drevjem. Lovrek je	urno	zdrknil z lestve in razveseljen pozdravil svojega	A
je takoj pobrigal za dopust, in dan pozneje	urno	korakal skozi obsežni harancourtski park.Kostanji	A
usmerjenim pogledom. Njen dvorljivec jo je	urno	prijel pod roko in odvedel na plesišče.	A
tako grozeče, da sta se branitelja svoje časti	urno	umaknila in ga od daleč požirala z očmi.	A
prisoli otrplemu fantinu dve gorki zaušnici, ki ga	urno	poženeta nazaj po cesti, kjer utone v nočni	A
zaleskečeta v popoldanskem soncu. Napadalci se	urno	umaknejo in za hip celo umolknejo.Šele iz varnejše	A
Lovrek, ki je stal tik pred njim, se je zazrl v	urno	pregibajoče se ustnice, nad katerimi so enakomerno	A
prestregel Lovrekov padec. Njegov pribočnik je	urno	pristavil stol. »Čisto prsten je v obraz	A
»Vode, vode!« zaječi Ulrik. Lovrek se	urno	dvigne in mu ustreže.Rahlo spušča kapljico za	A
besede. Potem, kakor da se je nečesa spomnil, je	urno	zapustil sobo. Mlada moža, ki sta zdaj	A
”Kaj bi tisto! Kaj bi tisto!“ je zamahnil	urno	Aleš. ”Saj ne rečem zaradi tega, da bi ti	A
izbi, zakaj okno je bilo nastežaj odprto.	Urno	se je vzdignil Aleš, gledal je proti oknu z	A
vdrugič, vabilo. Aleš se je odkril in je stopil	urno;	ves mlad in lahek je bil njegov korak.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 67 167 267 367 467 567 667 767 867 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani