urno (267-366)

in vse se mu je zdelo po pravici. Stopal je	urno,	ker se mu je mudilo in je bila pot uglajena	A
njegovi koraki so utihnili. Nikolaj je stopal	urno,	zakaj bilo je pozno in pot do kolodvora je bila	A
od vasi dobre pol ure. Nikolaj je pograbil	urno	svoj mali kovčég ter stopil iz kupeja.Na peronu	A
ozki bradici ter precej ugasnil. Umaknil se je	urno,	potisnil si je klobuk na čelo, čisto nehote	A
Nje ni bilo. Oblekel sem se	urno.	V glavi mi je bilo težko in zelo sem bil truden	A
Potrkalo je zunaj še močneje. ”	Urno!	“ Dacar se je razsrdil.	A
Šviligoja, se je stisnil ob zid, ob plot in je	urno	mežikal, da bi pozabil na podobo nečistosti	A
kobalil z voza. Kajti Peter se je redil močno in	urno,	že ves trebušen je bil. Redil se je Peter	A
nastali zadregi in ob imenitnem prizoru, kako	urno	je ugasnil nepoklicani smeh in kako spretno	A
temveč zoprn in skoro hudoben. Andrejec je	urno	umaknil roko, tiščal je bankovce v pesti, spravil	A
lakota!“ Šrangar je planil k mizi, ozrl se je	urno,	izpod obrvi, na debelega Gorjanca in na soseda	A
ni zvrnil v kakšen jarek - kdo bi ga iskal?“	Urno	je prestopil prag, stopil je na blatno cesto	A
je na pol pota med sabo in med krčmo ugledal	urno	senco, ki se je mahoma izgubila za črno grmovje	A
črnim grmom, njegove oči pa so se svetile.“	Urno	je stopil in je razločil Andrejca, kakor da	A
ter izginil za oglom kakor senca. Hodil je	urno,	visoko je privzdigal kolena in rame, ovratnik	A
/ stran 262 . / kaj smo ti vse prinesli!...	Urno	čaja, Barica, in potem na oz!«... Kako	A
mlinarica, čednostna vdova! Le hitro gor, le	urno	v izbo; dolgo sem hodil in žejen sem!“ Stopala	A
zoro bova doma, tam naju čaka vesela svatba.“	Urno	se je oblekla lepa mlinarica, prepasala si je	A
vzdramil, pogladil se je z dlanjo po čelu ter je	urno	izpraznil kozarec. ”To so le nespametne besede	A
žalila!“ je rekla tiho in je šla. Maricelj je	urno	vstal, nanaglo si je oplaknil roke in obraz	A
zagrnjeno, ali Mana je videla, da je že svetel dan.	Urno	je vstala in se je oblekla. Hanca ji je prinesla	A
”Mana!“	Urno	je vstala, prižgala je svečo ter si ogrnila	A
je zadremal, se mu je zasanjalo, da se vozi z	urno	barko preko morja.Čudohitro je plavala barka	A
Tako so začeli.	Urno	je prihajala gor prva opeka, enakomerno so se	A
bila, žuborela je prijetno ter se pretakala	urno	med drobnim belim kamenjem.Peter si je zavihal	A
vranci, rezgetajte, čakata vas zob in hlev.	Urno	zdrknejo kopita po mostiču in konjiki zahrume	A
vrnejo v Slunj. Herbart si odbere nekaj momcev. »	Urno	na Visočko,« jim ukazuje, »na Veljun, na Šarčevo	A
Tam zapalite kresove, visoko nagrmadene.	Urno,	pali, streljaj, da te vidi in čuje deveto selo	A
tako ukazuje gospod general. Prosim, gospodje,	urno,	da se ne nagne dan.« »Kaj imaš, kapetane?« pride	A
He, gospoda generala pelje!	Urno,	urno, švrka postiljon nestrpen proti nemškemu	A
He, gospoda generala pelje! Urno,	urno,	švrka postiljon nestrpen proti nemškemu Gradcu	A
vilajeta se spenjajo volkovi, ker ni leva na meji ...	Urno,	urno, doli plamene kresovi in na zemljo pada	A
spenjajo volkovi, ker ni leva na meji ... Urno,	urno,	doli plamene kresovi in na zemljo pada mrak	A
a Herbart si že potiska na glavo perjanik. »	Urno,	urno, Vuk.« Tiha noč je zunaj, taborišče sniva	A
Herbart si že potiska na glavo perjanik. »Urno,	urno,	Vuk.« Tiha noč je zunaj, taborišče sniva, a	A
več vidi, če je visoko razgledan. Zato sem	urno	splezal na bližnji smreko.V trenutku sem bil	A
gotovo smrt...« sem si rekel sam pri sebi ter	urno	stopil do vodnika Šmerca, ki je ob boljšem vremenu	A
ne!« odgovori hitro pater major in prav tako	urno	natoči črnega vina polkovniku in sebi v srebrno	A
Sedaj se poberi spat! Toda le	urno!	« »Že grem, Metka!	A
da točite dobro pijačo.« »Gospodična« se je	urno	zasukala ter odhitela s poličem po vina.Ko je	A
je morala usoda vreči v to žalostno dolino!	Urno	odtod!« Pognali so in kakor sapa drvili iz kraja	A
končno je poplača tudi - račun. Potem pa se je	urno	dvignil izza mize ter treščil z glavo ob količek	A
krvavi glavi in potem izdihnil dušo hitro in	urno,	kakor odnese sapa lahki list v jeseni.	A
bile naredile od dreves čez cesto, po kateri	urno	odkoraka. Vtopi se v svoje misli.	A
ter zanoslja: »Gospod Filip Tekstor!« Le-ta	urno	pristopi.Pri strani ob zidu se je tiščal in	A
nesrečna ljubezen krvavo cvetoče vrhove svoje.	Urno	stopa dalje.Poznal je vrt in dobro je vedel	A
res, saj res!« hitela je kontesa Lucija. »Le	urno	in skrivno čez vodo, da naju nihče ne bode videl	A
glavicah vzkipelo, izvršiti se je moralo takoj.	Urno	sta se napravili, na mizi pa pustili list, v	A
Zapazivši tujki, pokrila mu je mračna senca obraz.	Urno	je pristopil k družbi ter si odkril glavo.	A
Z Bogom!« Vstal je ter	urno	odšel.Grof pa je strmeč gledal za njim.	A
Vzemi!« Hladno je pristopil k mizi in	urno	spravil listine. »Hvala ti, Serafina	A
s pekočo pijačo. In sedaj sem se čudil, kako	urno	in kar v eni sapi je izpila natočeno žganje	A
»Oh ja, seveda, prav dobro vem, gospod,« je	urno	jel odgovarjati velikan.»Strašni lovec Grizli	A
steklini!« . / . / stran 22 . / Tabletka je	urno	sedla na pult in se boječe zazrla v pretesne	A
in sedi na prvi tramvaj za Luno. Potem pa	urno	na vlak za Mars!Tam se nadihaj rdečega zraka	A
nestrpno mignil, da je služabnik popal vrč in	urno	zginil. »Tovorniki niso več daleč,« je Majnhalm	A
ukazuje za čas počitka. Hlapci in vodiči so	urno	raztovorili konje in jih spustili po trati.	A
gredó domov. ‒ Možje so se ga ustrašili in kar	urno	odšli, da ga ne bi razdražili.« »Pa praviš,	A
sunil Trlepa. Trlep je škrtnil z zobmi, in ga z	urno	kretnjo potegnil s konja in podse. »Ha, kaj	A
tedaj se je zgrudil tudi Mihael. Budislav se je	urno	pomaknil v goščo, češ, za boj se nisem pogodil	A
bele menihe in njih spremstvo, potlej pa se je	urno	pomaknila nazaj v goščo. »O Rodana!« je podsmešno	A
preiskovali in merili hrbec ob cesti. Somrak je	urno	skočil s konja in ves vesel povedal, kaj so	A
na tekmo ‒ hoj, ali bi jih iz tistih kadunj	urno	izpehal v vodo!In kako bi potlej slavili njega	A
Tvoj mož res ne more reči drugačne,« je Henrik	urno	vrnil, »saj je ves skisan in plesniv in ni za	A
podarila samostanski gospoščini. »Pa naj bo!« je	urno	sklenil v mislih.Prikupil bi se menihom in Emi	A
snubi na Šumbregu. Zdaj je skočil ves vesel in	urno	poslal hlapca v vas, ker je slutil, da gre za	A
Ljubljančan je zamahnil z roko, poklical spremstvo in	urno	odjahal po stari poti skozi Trebeljevo in Šmartin	A
res!« je krčmar vedečno postal ob mizi, a se	urno	zbistril in brž rebulo postavil pred dedce.	A
je povedal gospodarju in z dvema suličarjema	urno	sod zavalil na plano. »Čep gre skoraj na polnem	A
pokonci. »Nate!« mu je še pobral sulico in	urno	ujel mimo begajočega konja, ki je zgubil jezdeca	A
»Oho, kaj pa ta?« Po Tekavnici, glej, jo	urno	ubiral Trlepov Francè. »Že spet ji je	A
storž in ga vržem za njim. Zajček, glejte, pade,	urno	ga poberem, še malo se stresne: sklenil je,	A
Kam pa kam?« »Prav do tebe, glej,« je Slabè	urno	dejal in mu moško segel v roko. »Če	A
rekla takega?« Poberè je ni več poslušal, kar	urno	se je spustil po rebri in pozvonil na porti	A
»Pomorem, če pomorete meni vi,« se je Trlep	urno	spomnil. Opat ga je vprašujoče pogledal	A
kalužah. Prior se je spomnil svoje namere in	urno	odšel. »Ta uskoči, še preden cesarjeva	A
posvetu so poklicali Matevžka in mu veleli, naj se	urno	napase in ne preveč napije. »Do Slabeta	A
pridrdral do Hudega. Hlapci poštarja Fedrana so	urno	prepregli, spočiti konji so hrznili in stekli	A
so Jeniču brž prerezali motvoz na rokah in ga	urno	odveli v frančiškovski samostan, ker so vedli	A
tak poglejte ga no, Puglja oblastnega, kako	urno	ti mošnjà v kapitelj?« so nekateri kazali za	A
tišči!j« se je Matevžek poredno smehljal in	urno	dalje drobencal. Po krajinških vaseh	A
v parklje, bi mi preteto tenka pela!« jo je	urno	pobiral, da bi prej ko prej prišel v stiško	A
za nekaj goldinarjev, samo da bi graščak prav	urno	pod nos dobil tisto pisanje.« Segel	A
se napotil v Mali Gaber. Vesele volje jo je	urno	pobiral iz mesta.Pod klancem v Kačji ridi je	A
ste si toliko upali zavoljo naju,« se je Nace	urno	našel; »zdaj pa bi bilo najpravše, da se brž	A
napravila strašen poboj in polomaj,« je vedel in se	urno	obrnil proti hosti. »Polona že še zve, kaj je	A
Matevžek ni več dolgo stregel nanj.	Urno,	kolikor so mu dale stare noge, se je pater bližal	A
ti, butara! Gani se no že enkrat malo bolj	urno!	Kaj ne vidiš, da umiram?«	A
bi se morali . / . / stran 102 . / delavci	urno	umekniti.Na polirjev klic so odskočili vsi,	A
se je ustavil in se je zagledal v ženo, ki je	urno	pospravljala. »Le dobro počedi, da te visoka	A
razdalji sledil do domače ulice. Če se je na oglu	urno	ozrla, ga je videla, kako je ljubeče gledal	A
potlej pride, da bi jezdila domov, ji hlapec	urno	vrže brzdo na glavo.Zdaj je ona kobila, ki ga	A
šla ob tej strahotni uri. Z groba se je kar	urno	obrnil in odpompljal domov. »Da le baba ne bi	A
pokoren na besedo, a ko mu je gospodar pokimal, je	urno	mrknil venkaj. Gospod Ambrož se je smehljal	A
močno usekal v nogo. Pater Lavrencij je s slom	urno	odjahal tja. »Saj smo poslali po primskovško	A
pravkar s Témenice prinesla poln škaf perila in ga	urno	razobesila po vrtu. Trlep jo je občudoval, ni	A
jezdecu. Ubila bi ga bila, če se ne bi bil	urno	nagnil nazaj in če konj ne bi bil malo odskočil	A
gor, čekan stisnil pod pazduho in v Stranjah	urno	stekel čez brv in po ozki cesti zavil proti	A
vrinil. »Glej,« je prvi tiho dejal, »še dosti	urno	prihajajo, samo več bi jih moralo priti.« »Če	A
kadar prideta, pa prideta.« »Kar lahko storiš	urno,	ne mečkaj dolgo,« je Košutnik iz Radohove vasi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 67 167 267 367 467 567 667 767 867 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani