Neko jutro, ko so mravlje komaj vstale in so še na pol zaspane lazile po mravljišču, prilomasti ena, ki je že zgodaj vstala in že na ogledu bila, na mravljišče, veselje se ji bere na obrazu, hitro ošvrka nekoliko sestre in kmalu je vse na nogah. Več kakor tretjina družine odide urno proti kolovozu, ki je peljal skozi gozdič.
Mravlja, ki je prinesla prijetno novico, jim kaže pot.