urno (167-266)

Aleš ob takih mislih, se je preplašil ter se	urno	prekrižal. ”Kako zmedeta človeka izkušnjava	A
poudarkom. ”S te ceste pa kar stran!“ je pomislil	urno	Aleš ter je nemudoma zaokrenil. ”Tudi jaz	A
vijolicah!“ ”Okno odpri, Hana, okno odpri!“ je	urno	odgovarjal Aleš. ”Malo česna sem pokusil danes	A
se je Hane prestrašeni obraz, ki je prav tako	urno	izginil.Alešu se je celo zdelo, da je slišal	A
obraz pretvoril!“ se je prestrašil Aleš in se je	urno	pogladil z roko preko lic. ”Tak ne bodi no	A
”Naj vidi in spozna nevernik,“ je pomislil	urno,	”da je še nekaj krščanskih ljudi na svetu!“	A
in škornje, šklepetal je z zobmi, pomežikoval	urno	ter se obrnil vstran, ko mu je dekla posvetila	A
Peter se je ozrl - svetel dan je že bil.	Urno	je vstal, oblekel se je ter si nato mukoma obuval	A
Sram ga je bilo. Duri so se	urno	odprle, v vežo je stopila gospa sama, vsa rdeča	A
Nekdaj veseli fant, ki je govoril glasno in hodil	urno,	se je držal čemerno ter je stopal z lesenimi	A
Nič tega! Vse se je naredilo	urno	in brez hrupa; štacuna je bila polna, kakor	A
Zdelo se mi je celó samemu, da je vse moje	urno	kretanje afektirano.Loteval sem se z veliko	A
prijazen pozdrav na mojo suknjo ter odkobalil	urno	po prašni cesti, zato da bi ga kdo ob pravem	A
”Dovolj je!“ Okrenila se je	urno	in se je vrnila v sobo.Njen obraz je bil bolj	A
Le hitro na peron, že je zažvižgal vlak, le	urno	v voz! Zagrmela so kolesa, voz se je stresel	A
premnogo misli, toda vrté se mi po glavi tako	urno,	da eno komaj dobro razumem, pa je že nikjer	A
rekla moja nevesta. Gospodična je zardela in je	urno	vstala; oči so se ji zasolzile od sramú.	A
Jernej s hriba?« »Tisti sem!« je pokimal Jernej	urno.	»Štirideset let sem že tisti - Sitarjev Jernej	A
mizo sedi mati in šiva, globoko kloni glava;	urno	se giblje roka, šivanka vbada enakomerno,neprestano	A
kopiti, voznik se bo oziral in bo priganjal. »	Urno,	urno, da ne zamudimo vlaka!«Urno, urno na pot	A
voznik se bo oziral in bo priganjal. »Urno,	urno,	da ne zamudimo vlaka!«Urno, urno na pot!	A
»Urno, urno, da ne zamudimo vlaka!«	Urno,	urno na pot!In po širokih, neizmerno dolgih	A
»Urno, urno, da ne zamudimo vlaka!« Urno,	urno	na pot!In po širokih, neizmerno dolgih ulicah	A
konja z bičem po tolstih bokih in voz je drdral	urno	in ropotoma po tesnih, temnih, žalostnih predmestnih	A
/ stran 109 . / brez usmiljenja obsojenih ...	Urno,	voznik, iz teh prokletih krajev, urno na polje	A
obsojenih ... Urno, voznik, iz teh prokletih krajev,	urno	na polje, pod jasnejše nebo, v svetlobo in srečo	A
bežala dalje, omahovaje, opotekaje se, ali tako	urno	in neutrudno, da so upehani biriči zaostajali	A
Takrat sem vzel klobuk, zaklenil sobo ter odšel	urno	po stopnicah.Bilo je že blizu enajste ponoči	A
tod okoli ulice celo podnevi prazne. Zavil sem	urno	okrog ogla.Skrbelo me je, da bi ne bila vrata	A
”Vstani!“	Urno	je vstal Jure in vse, kar je videl, se mu je	A
pozabil na vas, na tujino in na vso bridkost.	Urno	preko lazov, urno preko polja, ob potoku, po	A
tujino in na vso bridkost. Urno preko lazov,	urno	preko polja, ob potoku, po mehkih stezah, proti	A
luč, in kolena so se mu zašibila. Tedaj je	urno	zvrnil butaro raz pleča, ker je vzrasla kakor	A
svojo zlato glorijo na Jureta in na njegov dom.	Urno	je šel, poti ni čutil, klanca ni videl ... in	A
je bila vzdignila izza holma, hitela je jako	urno	po klancu nizdol; očitno se ji je mudilo.Ves	A
pijan ... od skrbi in bridkosti pijan!“ Ko je	urno	zavil ob oglu, se je zaletel s komolcem ob spodobno	A
zazeblo ga je do nog. Odrinil je steklenico tako	urno,	da se je razbila na tleh.Nato je vrgel srebrnik	A
iztegnila je vrat in je kotalila nizdol zelo	urno,	zibaje se, v velikih, neokretnih skokih.Tudi	A
nezaupljivimi očmi, da se celo ozirajo za mano; šel sem	urno,	upognjen, pogled v tla uprt -- kakor da bi imel	A
tenka, zgrbljena roka je zdrknila narahlo in	urno	po njegovem obrazu.Nato je stopila teta Mara	A
njemu in njena tenka, zgrbljena roka je zdrknila	urno	in narahlo po njegovem obrazu. ”Ali si to	A
je bil stopil s poti v stran in da pleza zelo	urno	po spolzki bližnjici in da se opira tudi z roko	A
svetnika vam prinašam!“ . / . / stran 115 . /	Urno	je odvil zavoj in večerna zarja je obžarila	A
hriba dol, po klancu, je stopal človek zelo	urno,	kakor da bi drsal po hrbtu.Klanec se je vil	A
tukaj, kakor da bi vozil počasi, pa vozi zelo	urno	...Moja ušesa so boljša nego moje oči; zdi se	A
prikazal voz, izluščil se je iz noči in je vozil	urno	po beli poti, ki se je vila skozi globel.	A
ženske, smehljajoče se sramežljivo in šumeče	urno	mimo gosposkih sedežev, prevlečenih z rdečim	A
miz in vstala sta tudi Mate in učiteljica. Z	urno	roko si je popravila frizuro, pritrdila si je	A
Mate!“ . / . / stran 200 . / Okrenil se je	urno	in odšel v svetlo vežo.Hanca je postala ob zidu	A
...“ Pismo je bilo pisano z	urno	roko in na zmečkanem papirju. Hanci so se meglile	A
Navzdol proti fari je še pospešil korake in	urno	se je gubila pot za njim. Na fari si je kupil	A
...“ Tam je zvezda zelo	urno	in zapored pomežiknila, kakor da se ji je bilo	A
križu podobno, pomolil svojo molitevco tako	urno	in viharno, da je izpustil najmanj polovico	A
nagnila; iz roke v roko je šel kozarec tako	urno,	da ga je trebušna steklenica trudoma dohitevala	A
zibala. Oprezno sem vzdignil roko, nameril ter	urno	izprožil kazalec ob palcu.Čmrlj je odletel daleč	A
prej. Koj za njim je od drugega konca ročno in	urno	prihitel mravljinec; tudi ta je bil prečudno	A
krčmo pojdi, pij z menoj!“ Marta je stopila	urno	dalje, človek se je zibal ob poti in je klical	A
ženska, ki se je vračala od maše, je stopila	urno	v stran, da bi je koló ne oškropilo in je gledala	A
dní, pa si kupi vrv na moje stroške -- zakaj	urno	vozi moj voz!-- To je mislil, glej!	A
da bi delal, sem sanjal o delu; namesto da bi	urno	hodil, sem zdaleč gledal svoj cilj.Podoben sem	A
so se mežikaje sončili na klopeh. Stopal je	urno	proti smrekovemu gozdiču nad mestom; klonil	A
se je zvonko zasmejal Milan ter se je okrenil	urno,	brez slovesa. Nato se je pogovarjal sam s	A
bled in bolan njen obraz; vstala bi, skočila bi	urno	in lahko iz postelje, kakor nekoč.Čakala sem	A
dolgega Toneta, ki je klečal ob oltarju, pozvonil	urno,	prenesel bukve z leve na desno ter hitel nato	A
Ko je odprla duri gospa Sitarjeva, je vstal	urno	ter se smehljaje poklonil.Gospa je bila visoka	A
Pridi malo sem, Grajžar!“ Tajnik je izpraznil	urno	svoj kozarec, stopil je k mizi in se je poklonil	A
”Pa to je tvoja reč!“ Zavezala si je	urno	ruto okoli vratu. ”Jaz bi pa le rada videla	A
pa je vajina stvar in božja!“ Okrenil se je	urno	in je šel. Iz cerkve se je peljal Kačur z	A
Glej ga, moj tast!“ se je začudil in je hotel	urno	dalje. Krčmar pa ga je bil ugledal in je omahnil	A
Mlad je bil, majhen in droben. Stopal je	urno;	z lahkim, skoro plesočim korakom, ne zato, da	A
prej in zmerom. Nenadoma se je okrenil tako	urno,	da me je sunil s komolcem. ”Moj Bog, kolika	A
obleki, s klobukom v roki ter me je zasukal tako	urno	proti durim, da sem komaj imel časa za neroden	A
troje kozarcev. Bennati je hitel v salon in je	urno	zaprl duri za seboj.Vrnil se je kmalu z neskončno	A
blatna, kakor da jo je bil našel na cesti ter jo	urno	oblekel v temni veži, tako da je pozabil zapeti	A
Babam tolažbo! Le solze, ki	urno	pritekó in urno usahnejo, je mogoče obrisati	A
Babam tolažbo! Le solze, ki urno pritekó in	urno	usahnejo, je mogoče obrisati; luža izpuhti pod	A
Brž sem natočil do roba. ”Pij,	urno	pij, prijatelj!Tudi čelo si omoči!	A
pridrsal do roba skale, iztegnil zadnjo nogo ter jo	urno	odmaknil. ”Prokleto je vroča!	A
No, kaj me briga! Ampak zdaj le glejte, da	urno	izginete!“ Postal je nekoliko, hotel je govoriti	A
da sem žrtvoval domovini svojo mladost ... Le	urno,	voz, preko ravnin in čez hribe, da ne ugledam	A
ustnice so bile mrzle kakor njena roka. Šel sem	urno	po stopnicah, ob oglu pa sem se ozrl; stala	A
polnimi silne groze. Procesija se je pomikala	urno	dalje, oblak prahu se je vlekel za njo.Časih	A
Pojdite no hitro ...“ Stopal je	urno	proti domu s povešenimi očmi, ona pa je šla	A
preko sobe s povešeno glavo, preoblekla se je	urno	in se je napravila v cerkev. Na ulici je sijalo	A
pogledala, vzela bi rdečepisani sončnik in bi si	urno	popravila klobuk in bi šla.Pa me je vprašala	A
in slišala je celo, kakor da bi se bil obrnil	urno	ključ v ključavnici. Stopila je, korak pa	A
preko izbe, postal pred ženo, zamahnil in se	urno	okrenil. ”Res so nepotrebne!	A
proti durim, nato je točil in pil. Lavrin je	urno	vstal izza mize in smehljaj, napol sladek, napol	A
pozdravil in ustavil. S skrivnostnim glasom in	urno	mu je pravil tisti ponočni dogodek, od katerega	A
temnejša. Drobne, dobrodušne oči so mežikale	urno,	kakor da bi se jim zelo bleščalo. ”No, ni	A
oglasil sedemletni Matijče, kakor da je bil z	urno	roko zagrabil pravo misel in vse, kar je treba	A
uprl ob trhlo ograjo, je odskočil ter stopal	urno	dalje po cesti, vse po lužah in po razoranem	A
bistrega očesa in previdne besede. Pomežiknil je	urno,	kakor človek, ki se mu zdi, da ne vidi dobro	A
satanov je bilo!“ Župan se je pokrižal, nato je	urno	izpraznil kozarec. Stopil je v izbo notar	A
novomašnik in pri blagoslovu se je okrenil tako	urno,	da mu ljudje niso videli obraza. Cerkovnik je	A
mrmrale so kakor v velikem, komaj pritajenem srdu.	Urno	je premeril cerkev in neprijazno so odmevali	A
misel ga je nenadoma obsenčila: okrenil se je	urno	ter je pobegnil. Župnik je čakal in zmerom	A
stresel se je pod - hej, črni gostje so zaplesali	urno	polko. Tedaj pa se je že svetlikalo skozi	A
nad vratmi: O tujec, ki prihajaš tod mimo, le	urno	nadaljuj svojo pot, zakaj žalost in puščoba	A
ti srce poželi? Povej mi, kaj želiš, da ti	urno	postrežem.« Marko pa je samo zmajal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 67 167 267 367 467 567 667 767 867 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani