Zaslišalo se je grohotanje tuzlanske gospode, vračajoče se od Oskove. Danica je pobrala gunjič in ga po položila na stolček. In urno kakor preplašena srna je skočila po konvico ter se skrila za han; od tam je skozi redke veje obsekanega gabra oprezovala, kako je kolovratila hrumeča gospoda po strmem bregu Oskove navzgor. Gospodin Franjo je stal na robu obrezja in podajal desnico onim, ki so prilezli iz struge in so več ali manj potrebovali njegovo pomoč preko najvišjega praga stopnic, držečih na pot.