urno (467-566)

zlata!« Rekši, pobrala je grablje, zaobrnila se	urno	ter stopila v hlev. »I, kaj pa je vendar?« je	A
sprehod, zapustivši tovarišico Ano, stopala je	urno	in lahko, skoraj ne glede na rosno travo, ki	A
samoljubno pogladi. Izpodbode konja, ki je	urno	povzel naglo dirjanje po ravni, gladki cesti	A
baronica Ana, popustivši svojo prijateljico ter	urno	stopivši k došli stari dami.‒ »Gospica Rika	A
rekla ničesar. Samo pletilo v njenih rokah se je	urno	gibalo in malo obledela je po zgubanem licu	A
Teta pogleda na ono stran in reče: »Tedaj idi	urno	in opravi se, gostov ne smemo pustiti čakati	A
polagoma in tudi Ana ni imela posebnega veselja	urno	hoditi, nego je počasi in zamišljeno stopala	A
Poslovil se je kmalu pri družbi in obljubil	urno	vrniti se z grada.Konja je pustil doli in napotil	A
pajdašev ‒ odšli so bili po opravkih. Zato je vzel	urno	konja in odjahal nazaj na Razbor čisto drugih	A
strastno stare kontese. Toda teta ni bila tako	urno	zadovoljna z odgovorom. »Ne, ne, Anica, tebi	A
kaj čula. V tem trenutku pokne dvojen strel,	urno	zaporedoma, da se je komaj razločil drug od	A
tesno ji je bilo pri srcu, a ohrabrila se je	urno.	Vinko vstopi.	A
debel sneg je ležal zunaj. Pa šel je vendar	urno.	Čez nekoliko časa je onemu odleglo, tako da	A
prvem klinu ‒ a kaj dé to ‒ s klina na klin se	urno	pride in marsikdo, ki že stoji na vrhu, ne ve	A
vzklikneta druga dva tovariša in mladi Eskulap prične	urno	staro dijaško pesem, kateri se vse poetične	A
Oj, Miklavž ‒ Miklavž!« Mel si je roke ter	urno	stopal navzdol po klancu čez Učak. Isti večer	A
bil malo nejevoljen. Topolščak pa je stopil	urno	ven, čez hodnik v podstrešje. Odmaknil je v	A
ko ga je Topolščak osorno opozoril, naj se	urno	suče. VI Miklavžu se je odslej dozdevalo, da	A
gre vse premiš . / . / stran 91 . / ljeno in	urno.	Tvoji želji sem ustregel, in sicer ljubezniveje	A
niti kapljice. Rudovar je moral steklenico	urno	odmašiti in seči po kupico v svojem kovčku.	A
tujem jeziku objavi Samoradovo željo. Možje se	urno	lotijo kamenja, narede jamico, polože vanjo	A
in dodana mu je celo moč, da boste plavali	urno	kakor jaz.‒ Torej le naglo se obrnite.	A
mu spolnjuje. Sprva plava proti zapadu tako	urno,	da ne vidi zemlje pod seboj.Po malem pa polega	A
ženske, pol praznično oblečene, so pele in,	urno	se kretajoč, razgrabljale travo v ograbke; dečki	A
Meni to zbadanje ni kratilo ravnodušja in	urno	sem hitel dalje mimo senosekov. Dospel in dosopihal	A
mah pod macesnom k belemu razgrnjenemu prtu in	urno	segel v vrečo poleg pota, da iz nje potegnem	A
žvenketala je steklenina v vežnem oknu. Naš junak se	urno	dvigne na voz in oče Rok švigne z bičem, ne	A
kako odpira denarno listnico ali se igra z	urno	verižico ali sploh po katerihkoli slučajnih	A
so me dvignili in nesli na vrh Triglava tako	urno,	da sem ondi malone v prepade prekopicnil gosposko	A
ne bo skoro miru. A gospodar tiste hiše je	urno	stopil pred vežo in tedaj je gospa v nadstropju	A
je on, prav nič ne boji za svoje zdravje.	Urno	sta najela nosača vodnika, krenila proti planinam	A
srebrnjak nazaj dati, a dete dene leskeči novec	urno	v usta in se brani z rokami in nogami proti	A
Vendar ‒ izidi se božja volja!« Meta je	urno	odšla k mrličema v hišo.Mi drugi smo si pa ogledali	A
Mati ve, kaj je to!	Urno	naproti!Ko ga zagleda pred hišo, obstoji, kolena	A
rejeni postavni mož potno obličje; potem mu prime	urno	roko ter jo poljubi; to se ve, da ni pozabila	A
je zagledal nekaj nenavadnega. Radovan hiti	urno	za glasom.Pot je držala čez jarek, precej globok	A
boječa, na most. Radovan ji zakliče, naj gre	urno	iskat pomoči.Na bližnjem polju najde deklica	A
bližnjem polju najde deklica kmeta, ki se napoti	urno	pomagat.Z njegovo pomočjo napravi Radovan v	A
gospa. Kolikokrat je skočila zastonj, zastonj	urno	zagrabila v travo z roko! Pridne so bile vse	A
krepko in smrtno kakor vi, znamo ga sukati vsaj	urno,	kar se nam rado oponaša: poskusimo se z besedo	A
ženska, séla na voz, ki je stal pod gričem, in	urno	se odpeljala po cesti.« »Na katero stran?«	A
žalostno obrača proti meni. . / . / stran 159 . /	Urno,	na pot!Jedi naj ne bode v moja usta, kaplja	A
pride mož, neznan mož, ki mu poda pismo, potem	urno	odide.Govoril ni besede; videli jo bilo, da	A
ladja naju čaka ob bregu; bela jadra so razpeta;	urno	v ladjo!Nič se ne boj, nevesta moja, pokojno	A
izbi in v kotu vidi lončen vrč; vzame ga ter	urno	odide.Vedel je za studenec, ki je tekel blizu	A
pri Petru; bil je zvesta, pokorna žival. Tako	urno	ni morebiti še nikoli hodil Záboj svoje žive	A
Zbogom!« »Zbogom!« Podasta si roko in Záboj	urno	odide. XVII Na mirodolskem vrtu je stal voz	A
repo obrezovala. Breda ji je stoje pomagala;	urno	jima je šlo delo od rok.Na desni, strani je	A
prestrižena beseda, znašala se je nad ubogo repo;	urno	jo je vrtela v roki, globoko je zasajala vanjo	A
Kaj čakate!	Urno,	urno; jaz nimam miru. Vstanita, otroka; pojdimo	A
Kaj čakate! Urno,	urno;	jaz nimam miru. Vstanita, otroka; pojdimo jo	A
»Ljudje čakajo, naprej, Rosana!«	Urno	kakor veverica spleza dekletce po lestvicah	A
srede, zopet nekoliko postoji, potem pa steče	urno	do drugega konca.Ali to je bil samo začetek	A
déla od samega straha. Jelenko je bil dobro in	urno	opravil, kar se mu je bilo naročilo.Našel je	A
Zdaj se ni bilo več pomišljati.	Urno	si podasta roko in Marko krene proti polju,	A
životu kakor šiba na vodi. Somrak in Jelenko se	urno	napotita proti nesrečnemu mestu.Da bi ne prišla	A
skalovja, na pol pokritega z zelenim grmovjem.	Urno,	kakor bi se mu mudilo napajat travo in cvetice	A
reči: Ali ste doma, žuželke? Čez peščeno stezo	urno	korači dolgopeti keber; zagledal je na oni strani	A
. / . / stran 56 . / Preplašena se obrnem	urno	proti domu, ali prepozno!Komaj sem storila nekoliko	A
tukaj.’ S temi besedami izgine moj spremljevalec	urno	proti vasi, preden sem mu mogla braniti.Kako	A
rekoč: 𠆭ovolite, zdaj mora že tako biti.’ In	urno	odideva proti domu.Kako mi je bilo na tem potu	A
vedel je zakaj. Mračilo se je že, ko sta šla	urno	dol po holmu, čez polje po dolini pa zopet gor	A
junaki! Kadar pride bojna ura, orožje od sebe pa	urno	v beg!Kdo pa naj se bori?	A
mislijo izvrševati moje zapovedi tako natanko in	urno,	kakor zahtevam in kakor se spodobi in je dolžnost	A
Blagneta. Prejšnji vojni načrt se popravi in	urno	izvrši.Podgorci zagrade klance, soteske in jarke	A
Svinčnik pa mu je tekel, kakor bi plesal; tako	urno	ni znal sukati noben pisar svojega peresa.Kar	A
Fant jim kaže osle. Tekel je tako	urno,	da ni bilo moč ujeti ga; razen tega je padala	A
ali pa tudi na enem mestu ob njegovi roki tako	urno,	kakor da bi bila vso težo izgubila, in ne zmerom	A
niso hotele piti, vsaka je po enkrat srknila in	urno	dala kupico naprej. Pa tudi one začno odhajati	A
nič; plačal je v veži račun pa šel pohlevno in	urno	za njo kakor pišče za kokljo.Videl sem prizor	A
zdaj se ga je sreča spet enkrat usmilila.	Urno	gre proti domu, si briše umazane roke ob hlače	A
jezdi naprej na beli kači, druge kače pa frče	urno	za njim, od njih in od njega se usipljejo iskre	A
Žabjeku sem pa tam majhne lučce in se gibljejo	urno	naprej.Kdor gre za njimi, ga vodijo vso noč	A
Kekec lačen, se je naglo lotil pohlajene jedi.	Urno	je zajemal s svojo veliko leseno žlico in pozabil	A
ostrega ruševja, ki jo je zbadalo v roke in noge.	Urno	je hitela preko peščevja in obstala kraj zmrznjenega	A
materjo. Toda odločno je zmajal z glavo in	urno	stopil preko praga.Mati je sedela v veliki izbi	A
nevarnost pred sabo ali pod sabo. Splazil se je	urno	preko težavnega mesta, kakor bi trenil ‒ »Hehe	A
zdaj, ko si rešil mene! Zato pa beži, Kekec,	urno	beži in se potuhni!Glej, jaz že bežim, bežim	A
in je vrgla nanj šop svežih rož. Kekec pa je	urno	zasul grob in je položil citre na kolena. Zabrenkal	A
malo zaveži jeziček, da ti ne bo migal tako	urno	in strupeno! O, kar počakaj!«	A
zasmejal. Lahkotno se je vzpenjal zdaj kvišku ‒	urno,	urno kakor veverica.Ozrl se je navzgor, pa je	A
Lahkotno se je vzpenjal zdaj kvišku ‒ urno,	urno	kakor veverica.Ozrl se je navzgor, pa je videl	A
Keza ni odgovorila, se je napotil Kekec v hrib.	Urno	se je plazil po strmini in je venomer klical	A
poskočnice. In plesal bo zmaj tako veselo in	urno,	da bo porušil deveti grad. Hej, resnično!«	A
roke, da je pastirček na glas zajavkal in je	urno	skočil pokonci. »Ovbe!« je zajavkal Rožle in	A
še celo strašni volk. . / . / stran 70 . /	Urno	je skočil v grmovje na nasprotni strani in je	A
obstal šele, ko je zagledal pred sabo polje.	Urno	je nabrskal na kožo snega, potem pa je stopil	A
dalje, polje so prehodili in prišli na cesto.	Urno	so speli po nji in potrkali sredi noči na duri	A
in vprašal: »Čigav si pa, pobič, in od kod?«	Urno	je Gab odgovoril, pa se ni prav nič pomišljal	A
in se razjezil. Zato pa je ušel tudi spanec	urno	od njega ‒ in Gab se je prebudil ves začuden	A
zaležal ... Hencajte, no!« . / . / stran 69 . /	Urno	je odšel iz koče in oprezoval po možu.Toda moža	A
sem se prezgodaj približal medvedu. Pobič, le	urno	teci v vas, ko pride jutro! Ne bo zastonj.	A
Zrla sta v gibčne Maričkine prste, ki so	urno	drseli in udarjali po črkah pisalnega stroja	A
pokril s titovko, na hitro strkal prah s hlač in	urno	krenil čez vrt za kurirjem.Spotoma je premišljal	A
Obiskala sta sobo, kjer so lepe mlade tipkarice	urno	pisale razna poročila.Stroji so brenčali kot	A
nemirno ozirajo okrog sebe, vedno pripravljeni, da	urno	zdirjajo naprej ali nazaj, na levo ali na desno	A
Zbogom in hvala za pijačo!«	Urno	je odšel za vrtovi. Ivan, Miha in France so	A
mahaje z bičem je planil proti njemu. Juri je	urno	skočil na stran in s svojo železno palico udaril	A
premaknem od tod,« je kratko odvrnil Matija in	urno	preobračal žepe mrličev, medtem ko je Rovan	A
širi in kroži. Stopala ima majhna in spretna,	urno	jih izpodmiče in komaj s konci se dotika gladkih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 67 167 267 367 467 567 667 767 867 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani