Več ji ne utegne povedati, ker jo skupaj z druščino njenih prijateljic obsujejo zaleški dijaki - z očitki, da niso bile mož beseda. Sicer pa tudi časa nima, kajti Razborčani, ki so jih v Selu slabo postregli, so še lačni in žejni, in treba jih je urno zadovoljiti. Neutrudne roke prinašajo na mizo najrazličnejše dobrote v trdem in tekočem stanju, ki jih pozni gostje kar ne morejo prehvaliti, jezeč se, da niso takoj poromali v to obljubljeno deželo.