nova beseda iz Slovenije

Ivan Pregelj: Tolminci, poved v sobesedilu:

Srca nimaš, samo svojo misel in svoj prav. Pa ti rečem, če bi bil recimo Lužnik na Bači, ki so mu hčer skvarili, ali pa Kavčič na Poljubinju, pa bi njegovo vdovo in sirote premislil, ali pa Kragulj na Modrejcah, ali pa Martin Munih, ki umira v goriških ječah, ali pa tisti Gradnikov Janez in še ta in ta, ki se jim je v nebo vpijoča krivica godila, pa bi še to pomislil, kako se galjoti lažejo pa nas cesarju tožijo, da se upiramo, lej, saj smo prav danes čuli cesarsko grajo, če se niso sami v Tolminu vsega izmislili, da bi nas slepili, pa če bi premislil, da tepejo ženske, jih grdo slačijo, da otroke ubijajo ... « »Vse vem,« je vzkliknil tedaj Andrej razvneto, »še več vem, kot ti in bi ti prav povedal, če bi me umeti hotel, pa me nočeš. Pa da mi srce očitaš, da ga nimam ... Lej, tu notri je pisano,« je potrkal na knjigo, »in sem bral, da je bil neki levit, ki so mu ženo skončali, pa jo je na drobne kosce razsekal in okoli poslal, da so vstali vsi kakor en mož in pomorili ves Benjaminov rod.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA