A ob nji, ob njenih nagajivih in pogumno preprostih očeh je bil tudi pokojni zdaj njun sogovornik, ki je zavoljo Luciane dobre volje. Tako pokopališče ni bilo prav nič več kraj za preminule ljudi, ampak samo troje tihih teras sredi gajev in oljk in limonovih nasadov kakor tam onkraj zidu. Zato mora imeti vsak, ki se je skril pod travo, zanimivo zgodovino; in Luciana bo zdaj vsako posebej spretno iztaknila, čeprav so se tihi stanovalci nalašč prišli skrit pred njo v te samotne paštne.