tako (2.201-2.300)

morda ga je že prej kateri mestni zdravnik	tako	odslovil kakor jaz.Brez pozdrava je odšel.	A
vendar ne pridem v Staro goro k njegovi mami.	Tako	bolj za šalo sem ga počil po zakrpanih hlačicah	A
in si boš postavil lepo hišo v mestu samem!«	Tako	sva kramljala, da nisem dosti čutil nagle hoje	A
zginil na ulico. Kmalu bi se bil opotekel,	tako	me je presenetila zlovešča novica, saj si nisem	A
dala otipati; babica je javkala, zakaj je ona	tako	nesrečna, da mora doživljati take strahote v	A
Sina in . /\ .. stran 93 . \/ Svetega Duha.	Tako,	zdaj pa moram na zrak!«Glas je gospodu drhtel	A
botrca?« sem jo ogovoril. »Zakaj me dramite iz	tako	lepih sanj?« je dahnila in zamižala.»Žejna sem	A
in šla po klancu navzdol. Meni je bilo po	tako	težkem delu tako prijetno v milem jesenskem	A
navzdol. Meni je bilo po tako težkem delu	tako	prijetno v milem jesenskem večeru, da bi bil	A
večeru, da bi bil najrajši vriskal, ko bi ne bil	tako	skrajno žejen.Gospod vikar pa je stresa! z glavo	A
imel, kamor bi usmeril izbruh svojega srda.	Tako	smo prispeli na Preval, kjer se cesta razcepi	A
dasi zame nova, ni prav nič zanimala, ko me je	tako	neznansko zeblo tudi že v hrbet.Saj odprt koleseljče	A
zametih, na osojnih rebrih pa v obsežnih plazovih.	Tako	čudno mi je prihajalo, da bi kar zadremal, da	A
pripomnil voznik in poganjal konjička, da nista	tako	dremala kot jaz.Prevladovalo me je počasi brezčutno	A
me je vrgel nazaj neznosen vzduh, ki je bil	tako	vroč, da me je spekel v obraz.Dišalo je po petroleju	A
Dišalo je po petroleju, dimu in neznanih vonjavah	tako,	da se mi je hotel prazni želodec obrniti. »Ne	A
nikamor. V občini ni izučene babice; poslali so po	tako	v Grgar, a ker ni mogla zavoljo bolezni sama	A
spraviti po prirodni poti samo razkosan, a da je	tako	razkosavanje otroka in izvlečenje posameznih	A
samo onadva pravico in dolžnost odločanja v	tako	važni zadevi, in jima prigovarjal, naj vendar	A
se ji godi, je žena izjavljala, da želi nama	tako	prijetne vožnje, zakaj njej je tako toplo in	A
želi nama tako prijetne vožnje, zakaj njej je	tako	toplo in mehko, da bi kar zaspala.Meni je bilo	A
bila dobre volje, tudi mož me ni več gledal	tako	nezaupno izpod čela.Hitel sem domov, se pošteno	A
Po kosilu me je ganljivi prizor iz bolnice	tako	prevzel, da sem znova legel in do večera prespal	A
inženirje in polirje, zdaj na večer so ju nagnali na	tako	dolgo pot, pa sta celo proti domu gredoč komaj	A
ležiščih; kuhinje in pivače so stalno v obratu.	Tako	gonjo sem videl samo še v ameriških rudnikih	A
babica, »za brzojav pa se res nismo ovedeli,	tako	smo bili vsi zmedeni.« Ročno sem odloži suknjič	A
priprav z golimi rokami spravil otroka na svet in	tako	otel oba, ali če bi tega ne hotel - z zdravilnim	A
važnosti razgovora in trajanju tiste pol urice,	tako	da je bil uspeh mojega dokazovanja več ko dvomen	A
tiste njegove pijanosti naprej. Ko je videl,	tako	se je opravičeval, v svoji meglenosti ženo mrtvo	A
opravičeval, v svoji meglenosti ženo mrtvo, ga je	tako	zgrabilo, da bi bil vse končal, mene, babico	A
lepšega in boljšega od te čudovite dvojice, ki se	tako	rada druži?Marsikoga, ki bere te vrstice, obhaja	A
življenjski dobrini, mladost in zdravje, nista	tako	prhljivi lupinici, marveč kleni jedri, ki ju	A
V drugem polletju je znova obolel, a takrat	tako	močno, da je moral v bolnišnico, ker se mu je	A
notranjo vzgojo pa se ni nihče resno zavzemal.	Tako	je rasel Slavo v najbolj kočljivih in odločilnih	A
drugi nemaniči, ki ne vedo, ob čem bodo živeli.	Tako	je presojal Slavo svoje šolsko izobražanje,	A
škodi več bolniku in njegovi družini. Stroški za	tako	zdravljenje bi se sukali od treh do petih stotakov	A
je razdeljeval ure, beračem dajal stotake in	tako	potratil dobršen del svojega premoženja.Spravili	A
nič, ker me veže stanovska molčečnost, ki je	tako	obvezna v vesti in pred postavo kakor za spovednika	A
se je zgražal, da se je mogel ugledni meščan	tako	spozabiti ali celo zavreči, mlajši svet je zavidal	A
med ljudmi, ki jih zavajajo tolike zmede in	tako	mamne zablode v nesrečo. Krepak mož, kakih štiridese	A
družini v toliki stiski?« »Ker se ne bavim s	tako	grdimi in nedovoljenimi posli.« »Človeka rešiti	A
vidite, da nisem za krvniške posle?« »Žena	tako	hoče,« je odgovoril nekako v zadregi, kakor	A
otročičkov in mene.« . /\ .. stran 135 . \/	Tako	sva se pričkala nekaj časa, a ker nisem mogel	A
potil. Ni naporna tista pot, a se precej vleče,	tako	da sva se z Banjškarjem pomenkovala že iz dolgočasja	A
bogati po zdraviliščih. Po njegovem mnenju je	tako	ravnanje pri zdravih ljudeh kočljivo in morda	A
obkrožali košati temni lasje, spleteni v močni kiti,	tako	da se mi je zdel veli in bledi obraz še bolj	A
velike temne oči so bile stalno vpičene vame.	Tako	zonasti občutki me niso spreletali niti pri	A
umivanje in po mojem naročilu preložila bolnico	tako	lahko kakor otroka na rob postelje.Bolnica je	A
»To zdravilo pomiri vsak želodec, če je še	tako	razdražen.Po eno žlico pred jedjo, pa ostane	A
»Mižite in mirno dihajte!	Tako!	Zinite!«	A
bolnici. Blagodejna tišina je vladala v prej	tako	živahni hiši, Na ognjišču sta ždeli stara gospodinja	A
besed; sklečka se je srečno izpraznila in prav	tako	srečno je obtičala vsebina na namenjenem kraju	A
pripravljen to svojo umetnost izkazovati kar	tako.	Trentarji so bili takrat zelo pametni ljudje	A
krajcarja) - morda kdo ozdravi, a živeti se ne da.	Tako	so komaj doraščajoči Trentarji zapuščali domove	A
nogo moji ubogi kozki. Saj bi jo zaklal, a je	tako	dobra za pleme in mleko, da je je vendar škoda	A
in nevarnostih Zlatorogovega kraljestva me je	tako	blagodejno zazibalo, da bi si ne želel konca	A
je modroval Špik. Nikdar več ni bilo meni	tako	lepo na Triglavu, kakor tisto popoldne po »trentski	A
mi je uplahnila domišljavost, ki se je človek	tako	rad naleze po šolah, zakaj očitno mi je bilo	A
sem rekel in mu čestital, da ima svoje telo	tako	poslušno, kakor ga ne najdeš zlepa. Ko sem se	A
Naglo sem se pripravil, da dostojno sprejmem	tako	odličnega obiskovalca.Povabil sem ga na verando	A
Bolan sem.« »Nikar mi ne kvarite	tako	lepe slike, ki ste mi jo pričarali o svojih	A
presoje bolezenskega stanja sva soglašala, prav	tako	glede zdravljenja, le glede izida je bil tovariš	A
zaupati... svojega brezupnega položaja... živ mrlič...«	Tako	je spravil v odmorih vse svoje toge na dan.	A
posledic; za veliko noč boš, če boš ubogal,	tako	zdrav, kakor si bil pred to boleznijo. Potem	A
teden kasneje je zlezel v bližnji mestni vrt.	Tako	je šlo naprej, ne vedno gladko, ker se je rado	A
počen in povezan lonec? Hvalim Boga, da še	tako	shajam, ti pa me pusti v miru!« Nisem odnehal	A
Kaj ne veš, da me že tisoč korakov hoje zdela	tako,	da sem ob sapo in vso moč!« »Viš, prijatelj	A
obrablja, marveč jači in - pomlaja, neraba pa ga	tako	kvari kakor zloraba.Ker ti teh stvari ne poznaš	A
omizja. »Odloži, prisedi in povej, odkod in kako	tako	čvrsto in junaško!« Z uro v roki je s poudarkom	A
zasukal na peti kakor vitek mladenič in odšel.	Tako	čvrst je ostal še dolgo let. * * * Med vojno	A
sanjajo o tem otroci? Ali misli Tona, da je kar	tako:	tiste tisočake sem, pa smo si dobri?Tiste tisočake	A
In kaj si mislite, da je z varčevanjem kar	tako?	Že za obresti, brez amortizacije, je težka reč	A
Sami izdatki. Ali misli Tona, da je kar	tako?	« »Pa naj počakata na doto?«	A
Kje so časi? Človek bi pozabil,	tako	je daleč.No... pa so spomini... so spomini...«	A
proti njemu, oči so mu meglene in odsotne. »	Tako	je pravila.Hotela je, da bi šel z njo na božjo	A
»I - razumljivo. Saj že	tako	velja.« »Sosed - Črnéčka ima nekaj premože	A
Hoho, prijatelj Grega, sem s pagatom!	Tako	je, vidiš!Kaj pa natezaš uhlja za stvarmi, ki	A
star dedec, s štirimi otroki! Ali ti je že	tako	odreklo?« -Tona je bila umolknila in ni več	A
potrebne ljubeznipolnih materinskih rok, jo je	tako	navdušil, da je v hipu dozorel njen sklep.Na	A
razgovorom. Brat se Maričke očividno ne brani več	tako	odločno.Za ceno gospodarstva...	A
Ogorčenje mu bliska v njih, da si drzne sestra	tako	surovo na starega in bolnega očeta.On bi ji	A
kant nas spravite s svojim gospodarjenjem.	Tako	gospodarjenje!Greh in potrata!	A
Čofne ga po ustih in se obrne zopet k staremu: »	Tako	ste ga naučili.Potuho dajati otrokom, napajati	A
Bila jih je zmerom vajena, zato so se ji zdeli	tako	vsakdanje nujni, da jih je komaj opazila.Šele	A
ne pustim od hiše. Obljubi doto, izplačal je	tako	ne boš.Odkod?	A
Aló, Janez!« Obrvi se mu namrščijo:	tako	nemarno se obrača Janez, vsak gibljaj izdaja	A
ženi. In sam je kriv, da je bil prišel z njo	tako	navzkriž.Delavnost ga je bila popustila, začel	A
pravijo, da lahko pridete domov.« »Saj sem	tako	namenjen, dobro je.Tona se že unese - kaj praviš	A
njo. Dopoldne jo je bil povedal Toni - kar	tako	brez resnične vere vanjo; a že v naslednjem	A
je sto hudičkov. Ves ponosen je, da ima sina	tako	popolnoma pod sabo.In skrita želja ga ima, da	A
plačevati; drobiž pa spravlja v žep od telovnika s	tako	sijajno - malomarno kretnjo, kakor bi se bil	A
smeje stari. »Ampak - med nama, Rebec - ona ni	tako	dobre volje, hahaha ha ha...« Rebec se	A
je malo razočaran, da se je oče radi Tone kar	tako	na kratko vdal.Vendar se požuri, da izvrši povelje	A
končno razveže jezik: »S Katro sva že nameravala	tako.	« »Kaj sta nameravala?« vprašuje Tona	A
vaju itak nazaj pokličejo. Boš videla, da bo	tako!	Ali ne poznaš očeta?	A
emišljal!« »Jaz sem jako zadovoljen, Drozeg, da je	tako	naneslo danes.« S hvaležnim nasmehom	A
Ne čenčari takih!	Tako	na koncu pa še nismo.Ali bi rad še ti zabredel	A
samo zaupanje in tvoja odločnost? Če je danes	tako	slabotna tvoja vera, ali bo jutri kaj močnejša	A
lahka duša, skoraj radostno mu je pri srcu.	Tako	sigurnega se čuti in odločnega:Oberem jih, pri	A
Hvala lepa! Čast mi je bila in	tako	naprej...Ho, še smo »ptiček«,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani