nova beseda iz Slovenije

Boris Pahor: Nekropola, poved v sobesedilu:

Nikakršne resnične bližine ne ponujajo Zemljina bitja človeku, gluha so ob njem, ujeta v svojo bilnato rast, če pa se jim na vrhu stebelc vnamejo cvetne čaše, s pisanostjo svojih živih barv samó mimikrijsko prikrivajo svojo slepoto. Med te misli pa se mi obenem vtihotaplja občutek, da sem potolažen, ker sem sam in je skupina z vodnikom daleč onkraj teras, vhod pa visoko zgoraj, takó da je že popolnoma zakrit. Saj dobro vem, da s to ljubosumno zahtevo po samoti rešujem samó svojo spominsko enovitost, vendar se hkrati ne morem ubraniti trpkega spoznanja, da množica s svojim enakomernim, počasnim premikanjem, žal, večkrat, čeprav v drugačni dimenziji, nadaljuje amorfno ždenje brezštevilnih orumenelih travnatih bilk.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA