sam (1.401-1.500)

spogledala z nevesto in nato prikimala, sem tudi	sam	skočil za mamo s to žalostno novico.	A
prideta do veljave razsodna misel in orožje.	Sam	bog ve, v kakšne misli bi se še bil izgubil	A
Tudi med vojno.	Sam	bog vedi, kako je obdržal glavo na vratu.A zdaj	A
med vojno ni bil ne krop ne voda - za delo	sam	veš, da ni bil od mlada nič prida - razčeperil	A
»Kakor -« »Kakor bi	sam	zlodej igral na škant,«je povzel stric.	A
prerekanje, ki ga je stric že brez tega takoj	sam	odrezal. »Res je, da ji to ni bilo všeč	A
in sicer tako nepremično, kakor bi bil tudi	sam	samo kos tnala. Ko se je znočilo, je oče spet	A
Eccovi il fucile! - je rekel mirneje,	sam	odprl vrata na skedenj in zlezel po lestvi na	A
svojih lastnih mislih in namenih pa naj se vsak	sam	prepriča, da so pošteni. - Oh, vse mu	A
tako nenavadno naglo in ostro, da sem jo še	sam	dvomljivo pogledal.»Le zakaj se ne bi vrnil	A
človeka, pa naj bo ta človek še tako tuj in	sam	v sebi še tako neznaten in vsakdanji, najde	A
Tako torej izginja dedovo delo.	Sam	se je bil zaril v to strmo pobočje.Vse zime	A
se mi je spet oglasila, češ da sem pravzaprav	sam	kriv te žalostne podobe.Le zakaj sem silil pod	A
pravljic in otroci so vedeli, da si jih sproti tudi	sam	izmišlja.O vsaki stvari, pa naj je bila še tako	A
mlajšega. In ker je bil bistre glave, se je tudi	sam	hotel vključiti v ta red. Začel se je ozirati	A
Začel se je ozirati okrog sebe, da bi tudi	sam	našel nižjega, šibkejšega in mlajšega.Zagledal	A
nocoj si mu dala vse, še nocoj, ko je bil Najdù	sam	v svoji koči in od žalosti pil rdeče in sočno	A
besnel poglavar in ga vrgel na cesto. Najdù je	sam.	Nihče več se ne zmeni zanj.	A
in upanje je ž njim, svetlo in mlado, govori	sam.	Najdù hodi po cestah.	A
kakor oči divje živali. Dobro mi je, mrmra	sam	pri sebi, Najdù je človek - jetnik - potepuh	A
tiče,« je nadaljeval Martin, »priznam, da sem	sam	kriv.Zakasnil sem se.	A
»Domov? Ali se peljem	sam?	« »Seveda, sam.	A
Ali se peljem sam?« »Seveda,	sam.	Tu imate dokument, s katerim se morate pred sončnim	A
so mu zaprli, drugi je zbežal v Francijo, on	sam	pa je bil prepričan, da ga bodo upokojili.	A
opravljati. V mlinu so bili samo trije prostori: mlin	sam,	kuhinja in izba. Ko je Martin odrasel, je spal	A
opazuje njegovo razcapano obleko, se je tudi	sam	premeril ter v zadregi dejal: »He, in	A
Potikaš se po grmovju, trnje, robida, korenine,	sam	ne veš, kdaj se raztrgaš.In če imaš copate,	A
papirjih. »No, to je že drugič,« si je rekel	sam	pri sebi ter jima pokazal svoje dokumente.Orožnika	A
pri nas jih zaenkrat pa res nimamo,« je dejal	sam	zase, »toda nemara bomo imeli še srebrne.«Zamahnil	A
»Že tretjič,« je rekel Martin	sam	zase in segel v malho svojega črnega suknjiča	A
Četrtič,« je rekel	sam	pri sebi in jim razložil, kako je z njim.	A
da ga bomo redili. In kar je najhujše, niti	sam	ni, tri otroke ima.Lepega dne bodo še ti obubožali	A
To bi bil naravnost čudež,« je rekel	sam	zase, spustil culo izpod pazduhe in previdno	A
nosečo in zbežal od nje. Zakaj je zbežal, niti	sam	ni prav dobro vedel.V začetku, ko mu je povedala	A
bosta lepo življenje. Neke noči, ko je bil	sam	v mlinu, je Jera pritekla k njemu in mu s solzami	A
pristanišču, dokler je bilo kaj dela. In niti	sam	ni vedel, kdaj je postal star, kdaj se mu je	A
KOSMAČ . / Tako je Martin lepega dne ostal	sam.	Kar je bilo pohištva, so skoraj vse raznesli	A
neznano kje - in tako je Martin ostal popolnoma	sam.	Toda vse to bi bil prestal, če bi se ne bal,	A
kjer je nekaj časa zatrjeval, da je popolnoma	sam	na svetu, da nima žive duše in da je Tržačan	A
Hm ...« je govoril	sam	zase in mislil na Jero. Šel je čez pokopali	A
znano, kako je z Martinom. Česar ni izblebetal	sam	s svojimi lažmi, je povedal Cestar.Toda Martin	A
prišla kar nenadoma na Polog. Martin je bil	sam	v izbi, muhe so brenčale nad sadjem, ki se je	A
- in spet bodo vsi na polju, samo Martin bo	sam	v temni izbi, pazil bo na otroke, gradil velike	A
»Te‐te‐te, petnajst petelinov,« je dejal	sam	pri sebi, ko je videl, da je mož dobro oblečen	A
nedolžnem zašili.« »Za svoje grehe že vsak	sam	ve,«je dejal Cestar.	A
nedolžnem ga gotovo nismo prijeli. Sicer je pa	sam	kriv.Saj nikomur ne branimo krasti.	A
derejo name. Kaj, ali mislite, da spravljam denar	sam	v žep?jim pravim.	A
spi, se Martin ni oglasil. Naslonil je tudi	sam	glavo na steno in zaspal.	A
Jakončič ali Ernesto Jaconsigg, kakor se je	sam	podpisoval, je bil naravnost izrezan iz svojega	A
tudi tatvine, tatvine še posebno. Vendar pa	sam	ni verjel v to svoje prepričanje, na tihem ga	A
PRAZNA PTIČNICA Bo kar bo, je rekel	sam	pri sebi, vzel cigareto iz žepa in vžigalice	A
No,« je nadaljeval, »priznam, da sem	sam	vsega kriv.Ko sem šel v Trst, sem ti hotel pisati	A
življenje in niso vedeli zakaj, na primer, on	sam.	H koncu pa je še dodal, da tudi tatovi prinašajo	A
Lahko bi nasejal uši. Bog	sam	na sebi je bil dober človek.Ni maševal v srebrnih	A
so govorile obljube za noč. Martin pa je bil	sam.	Na polje ni hodil, ker je bil že prestar, pestoval	A
stezah za vasjo. Hodil je tiho in počasi in	sam	ni vedel, kdaj se je znašel pred Jerino bajto	A
Caposquadra je besno poskočil, dvignil roko in	sam	zakričal: »Evviva l'Italia! ...« Odgovori	A
CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / je iz same skoposti	sam	živel v hiši, je obstal sredi ceste, da bi iz	A
da ga je bolelo, ker je imel glasbo rad, a	sam	ni mogel ne peti ne igrati.A še najbolj ga je	A
otrok. »Če še nisi, pa boš,« je oče odgovoril	sam.	»Prav gotovo boš, če ne najdeš poti iz te grape	A
kakor pepel, stari Ravničar pa je bil živ kakor	sam	ogenj.Ta ni niti vedel, da ima kmetijo, stari	A
da je bog ustvaril človeka zato, da bi delal	sam,	v potu svojega obraza, kakor je pisano v svetem	A
tako vozil. Ravničar si je bil kolo naredil	sam.	Bilo je leseno, okorno, toda po gladki cesti	A
zdrknil skozi luknjo, ki jo je bil še isti večer	sam	vsekal v led, da je lahko naplal vode za živino	A
In kaj se je zgodilo? Sin se je	sam	zrušil pred njo in jo prosil, naj ga pretepe	A
Kmalu je bilo vse zanemarjeno. Pa tudi	sam	se je popolnoma zanemaril.Ni se več bril, pa	A
Ravničar, to se pravi, brat, kmalu umrl in da bi	sam	sedel na posestvo. Ravničar pa je živel, leta	A
je tičal samo v svoji sobi. Tudi kuhal si je	sam,	ker se mu je Zamorka zdela preveč umazana.O	A
O, kakšen pogreb je to bil. Še	sam	Modrijan, ko bo umrl, ne bo imel večjega ...Da	A
Janezu vsi pokazali hrbet in odšli. Ostal je	sam	in sam se je vrnil domov.« »Ali je Zamorko	A
vsi pokazali hrbet in odšli. Ostal je sam in	sam	se je vrnil domov.« »Ali je Zamorko	A
»Hm ...« je zamrmral oče. Nato je tudi	sam	zmajal z glavo in rekel sam zase:»Čuden otrok	A
oče. Nato je tudi sam zmajal z glavo in rekel	sam	zase:»Čuden otrok...	A
Oče bi me bil prav lahko dal v šole.	Sam	sem silil, drugi so ga silili, a vse je bilo	A
In naučil sem se.	Sam.	Oče mi seveda ni hotel dati denarja, da bi si	A
šestdeset goldinarjev in si kupil star klavir.	Sam	sem napel strune in začel brenkati.A še nisem	A
In zato mu je bilo teže pri srcu, ker se je	sam	tako slepo prepuščal svoji usodi. Prišla	A
tebe, Mila, kar tako naprej!« Zdaj je ostal	sam.	O, saj ve, kako je ž njim.	A
družino, delavnico in pomočnike. Zdaj pa je	sam.	Tu pa tam še pribije kak podplat, da se preživi	A
- Z očetom. Zdaj sem	sam.	- Kaj je umrl?	A
970811122225~970811123554 .. . / v_gaju.163 . \/	Sam	pa s težkimi koraki merim sobo od stene do stene	A
pomladni dan, ko sem bil še otrok in sem tudi	sam	naredil svoj prvi in hkrati svoj zadnji in edini	A
Stekel sem ponj in ga pokazal mami. »	Sam	sem ga naredil!« sem se hvalil. »Popolnoma sam	A
sem ga naredil!« sem se hvalil. »Popolnoma	sam!	In prav takšen je kot Andrejčkov.	A
in moj lastni glas mi je strogo zašepetal: »	Sam	si kriv, ker si naredil klopotec! ...«	A
treba sneti,« je rekla mama. »Toda ne boš ga	sam.	« »Zakaj pa ne sam?.«	A
»Toda ne boš ga sam.« »Zakaj pa ne	sam?	.« »Ker lahko padeš s tepke,« je resno	A
in bolj vznemirjal. Prvo nedeljo, ko sem bil	sam	doma, sem ga z dolgim kolom zbezal iz rogovile	A
književnosti. Poslušal sem z vso zbranostjo in tudi	sam	vneto govoril, kar nenadoma pa sem se zdrznil	A
živega,« so se mi nasmehnili prijatelji. Tudi	sam	sem se nasmehnil in nato brez besede zamahnil	A
zahropel Hotejec in zabliskal izpod belih obrvi. »	Sam	veš, da je bil v cerkvi samo takrat, ko je bil	A
trgovina!« »Ni!« je pribil Hotejec, ki se je tudi	sam	zravnal, da se je s temenom dotaknil prečnega	A
»Ni povedala ...« »Zakaj pa ne greš	sam	ponjo?Zdaj sončnice že cveto.«	A
premožen in dobrosrčen kmet srednjih let, ki	sam	ni imel otrok, je bil boterskoraj vsem nezakonskim	A
ni čakal, da bi ga prosili, temveč se je kar	sam	ponudil.Nesrečne matere pa so se mu zahvaljevale	A
Matic pa ni ugasnil, temveč se je nekega dne	sam	skobalil čez prag in se zavalil pred bajto.	A
Matic je jedel in spal, živel in rasel.	Sam	se je postavil na noge, spregovoril pa seveda	A
ne bi mogel spregovoriti, ker je bil ves dan	sam	in torej ni slišal besede, zvečer pa je Lužnica	A
upala, da bo Matic vsaj toliko priseben, da bo	sam	hodil na obiske ter ji nosil hrano domov.	A
po telesu je bil odrasel, po pameti pa otrok.	Sam	je hodil od hiše do hiše, toda zdaj to ni bilo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani