Takó pa je zdaj vse zastrto po ti novi nelogičnosti, ki kakor nemiren curek znova in znova rodi neuglašenost. Gotovo, 𠆫iti ali ne biti’, starodavna dilema, duh in materija, duša in telo, tenkovestni človek in brezvestni človek, človek sam in človek sredi ljudi. In morda je vsa modrost v tem, da si človek to dilemo lahko postavlja, da je človek prav zaradi tega, ker si jo lahko postavlja, čeprav je ne bo rešil nikoli.