nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Stala je tik poleg njega in mu je segala komaj do rame. Grša je bila nego kdaj poprej; zelo majhna, život dolg (tesna, gladka jopa ga je še podaljšala) in noge kratke; desna roka je bila nekoliko višja od leve, vsa desna stran -- obrv, lica, ustnice, celo klobuk -- je bila nekako čudno vzdignjena in posebno ustnice so dobile vsled tega zoprn izraz; oči so bile vodene, skoro brezbarvne, in vendar so gledale zelo srepo in svetlo; poznal sem njih pogled in spominjam se, da sem povesil oči in da me je bilo sram, ko se je bil prvikrat uprl v moj obraz; ni bil pogled vlačuge, nič nesramno vabeč, še celó ne poželjiv -- ostudno zasramovanje je bilo v njem, najnižje spoznanje, tisto; ki vidi v človeku najbolj skrito žival in jo pozdravlja z odurnim smehljajem ... ”Ali jo poznaš?“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani