nova beseda iz Slovenije
stvari v moji sobi; dišalo je po tujih ljudeh. | Roka | se mi je tresla, ko sem prižigal svetilko; zelo | A |
kako me je vleklo polagoma k tlom ... Težka | roka | me je stresla za ramo. ”He he, gospod kontrolor | A |
krinke naraven smeh, noga je stopila trdo in | roka | se je za hip osvobodila izza rjuhe ...In jaz sem | A |
nepoklicani smeh in kako spretno je smuknila | roka | pod rjuho nazaj.Vse to je bilo neizrečeno grdo | A |
”Zakaj se me bojiš, Ana?“ Njena desna | roka | je ležala na mizi in tresla se je vidno; njene | A |
Daj mi vode! ... Ne polivaj, ljubica - tvoja | roka | se jako trese ...Hvaležen bi ti moral biti, zakaj | A |
gledala me je pazno, z velikim pogledom, a njena | roka | se ni več tresla ...Medtem je bila prišla temna | A |
vodila mimo lope. In tod sta se izprehajala | roka | v roki, in njena glava je bila obrnjena proti | A |
kratko minuto, in ti bi ne dihal več. Toda moja | roka | je bila kakor odrevenela; nekaj nevidnega jo | A |
ali vse, lica, oči, lasjé, smehljaj, glas, | roka, | vse je bilo prav tako, nič zrelejše, nič hladnejše | A |
edino, kar sem še videl, je bila njena bela | roka, | ki je mirno in mehko ležala na mizi. V tistem | A |
prsti v lase. Nato se je prikazala njena bela | roka | tik pred mojimi očmi. ”Ali vidiš? | A |
oblike, siromašen in pohojen. Darovan je bil; ali | roka, | ki ga je dala, ni bila blaga; vrgla je malovredni | A |
rumenih madežev na mojih rokah, na suknji!“ | Roka | se mu je tresla, ko je pil; v dolgem požirku | A |
Primem ga za roko, groza me je. | Roka | je mrzla in trda, pade v blato kakor lesena | A |
kakor da bi se dotaknila njegovega lica prijazna | roka. | Siv maček mu je bil skočil rahlo na ramo, krivil | A |
Nihče ni izpregovoril besede, tudi nobena druga | roka | se ni vzdignila, da bi udarila na razbojnika | A |
ljudje so stopili v stran in so molčali; nobena | roka | se ni več vzdignila, tudi hude besede ni bilo | A |
Prebledel je; na srce mu je bilo potrkalo kakor tiha | roka, | zašepetalo je: ”Ne reci!“ ”Tudi jaz sem te | A |
”Pojdi!“ | Roka | se je vzdignila sama, da bi udarila po skodelici | A |
in lica so jim obledela! Pokaži zdaj, če je | roka | tvoja dovolj močna, če je res še krvi v tvojih | A |
široka ilovnata plast: prikazala se je koščena | roka, | prikazale so se oči, tope še in plašne.Ko bi | A |
bi si pač upale pogledati, ko bi si pač upala | roka! | »Zakaj te je to razveselilo? | A |
Gorjanec je slonel ob zidu, Franc je kupoval karto; | roka | se mu je tresla, da mu je padla desetica na | A |
je zasijal! Počasi mi prihaja naproti - bela | roka; | v roki sveča, ki gori z dolgim belim plamenom | A |
njenega doma, poslovila sta se hladno in prazno, | roka | se je komaj doteknila roke.Ko je bil sam, je | A |
in na srce trka ... glej, kaj se mi že resnično | roka | trese?“ Iztegnil je roko ter razkrečil prste | A |
je svetilko. Ko je prižigal, se mu je tresla | roka | mnogo močneje nego prej, ko jo je bil iztegnil | A |
močneje nego prej, ko jo je bil iztegnil; vsa | roka | od komolca, ne samo prsti.Nasmehnil se je grenko | A |
človekom, kakor da se je bila vršila dan poprej. | Roka | spomina je nalašč ali pomotoma pisala biblijo | A |
V roki je držala cunjo za umivanje; tista | roka | je bila drobna in slabotna, že vsa zgrbljena | A |
izklesan iz kámena, samó da bi se krasna gorka | roka | ne vzdígnila raz njegóvo ramo. Vse kretanje | A |
Malomarno kakor prej je visela ob zofi drobna bela | roka. | In on se je bližal z nerodnimi, težkimi | A |
trenotku? Zdrznil se je, doteknila se je bila | roka | njegove rame in znan obraz se je sklonil k njemu | A |
celo iz njegovih del, kar jih je bila ustvarila | roka, | trepetajoča od strahu. Osvobodil se | A |
oči. Segla sta si v roke in dolgo je ostala | roka | v roki.Govorila nista več, gledala sta si v | A |
hkrati in spet je . / . / stran 177 . / ležala | roka | v roki; molčala sta, obema so rdela lica, smehljala | A |
senca je bila med njima. Razpel je platno, ali | roka | se je tresla; oči so gledale, ali komaj so prodrle | A |
doli je risal natančneje; ogel je bil predrzen, | roka | se je tresla, ali risala je odlično, s slastjo | A |
oveneli cvetovi ... Ah, Helena, ti dušica! ... Nevidna | roka | je razgrnila vsenaokrog sentimentalen pajčolan | A |
te besede in ali bi te ne bilo sram, da te je | roka | tako nečedno zapeljala?“ ”Res bi jo prečrtal | A |
Ksenofonovo roko, ki je ležala na mizi; tista | roka | je bila čisto bela, polna in nežna, Severin | A |
čaja. ”Še tri mesece, pa mi ga bo točila lepša | roka | ...“ ”Kaj se res misliš poročiti?“ | A |
sam ti bom točil!“ . / . / stran 251 . / ” | Roka | se ti trese!“ ”Kaj bi se mi ne tresla? | A |
desnico. Ko je stal Severin pred njim, mu je | roka | omahnila, zalučil je bodalce v kot in je legel | A |
kave. Zaželel si je hkrati vsega trojega; ali | roka | ni imela več moči, da bi posegla tja, niti toliko | A |
v mojem srcu in so čakale, da jim usmiljena | roka | odklene duri ...Ni glasu; cesta je mrtva in je | A |
Dotaknil se je s prsti porcelanaste vaze, a | roka | se mu je tresla in rože so se razsule po tleh | A |
nisi! Truden si bil, ali ne tako truden, da bi | roka | ne dosegla čela ...Glej, zdaj vem ... ko sem se | A |
nehote se čuti resničnega učenca in njegova | roka | je plaha in nesamostojna: kot da bi stal nekdo | A |
zaljubljen par; zravnala sta se preplašeno, | roka | je ostala še v roki, in ozrla sta se na došleca | A |
ko je čutil, kako je drsala polagoma njena | roka | iz njegove, kako so se ga dotikali samo še konci | A |
do večnosti. . / . / stran 49 . / In njena | roka | je zdrsnila iz njegove, vzdihnil je in ni je | A |
tvoje samo napol in te drži za komolec tuja | roka, | ko bi najrajši predrzno udaril, odrezal: - zatisni | A |
dan zoprno delo, mu je časih hipoma zastala | roka, | zahrepenela je: iz srca, iz glave je sililo | A |
življenje je sam vihar!“ In vendar se mu je | roka | tresla, ko je odpiral pismo.Pisala mu je, da | A |
tvoje srce bogato in veselo v njem in tvoja | roka | predrzna in svobodna?In glej, zaklenil si se | A |
je bilo še vse polno bizarnosti, tudi njegova | roka | je bila predrzna in razposajena in tako je ustvaril | A |
življenje, izčiščeno v njegovi duši. Ali komaj se je | roka | zaigrala, je misel izginila in veselje ga je | A |
izkušale so se osvoboditi, ubežati, ali trdna | roka | jih je potegnila nazaj in lazile so trudne in | A |
stisnil Berti roko, govoril je dalje in njena | roka | je ostala v njegovi.Slivar je pogledal njeno | A |
roke, ali Neuner se je zopet poklonil, njena | roka | se je vzdignila kakor nezavedno in zopet jo | A |
vzdignila kakor nezavedno in zopet jo je stisnil in | roka | je ostala zopet v roki.Ozrl se je Slivarju v | A |
- Berta mu je prinesla zajtrk; | roka | se ji je tresla in ni se mu upala pogledati | A |
popolnoma dovršena. Vzdignil je kladivo, ali | roka | mu je omahnila.Obraz njegove žene je gledal | A |
komaj dotikale tal in se niso ranile na trnju. | Roka | mu je omahnila in nasmehljal se je. ”Kako | A |
v življenje, ki ni njegovo, mu je hudodelska | roka | do komolca krvava.Pokriža se in s Kajnovim znamenjem | A |
otrpnilo, obmolknilo. Počasi in težko se je | roka | do roke spustila preko mize.Njena je bila gola | A |
se jih dotaknil, sem občutil, da je tudi moja | roka | mrzla in potna. Spogledala sva se; ta pogled | A |
čuda omamljena, sključena kakor pod bremenom. | Roka | se je roke oklepala, prsti so se ključili v | A |
gledale, videle niso. Stala sva, lice do lica, | roka | v roki; oči so se nama širile od groze, ustna | A |
drugače je, če je človeku usojeno od prvega dne ... | Roka | seže po kozarcu, toda omahne!”Saj si itak obsojen | A |
. / . / stran 217 . / Takrat se me dotakne | roka, | širok obraz sivkaste polti se skloni k meni | A |
prižge luč, a to je trajalo precej časa, zakaj | roka | se mu je tresla ... ”Jezus Marija!Mati ...!“ | A |
pobirala rože, nageljne, lilije, hijacinte ... | roka | ji je trepetala, po licih so ji tekle solze | A |
stran 135 . / prag; danes ni tako storila, | roka | je visela ob životu! --Kakor je zapisano: še | A |
Kar je zapisano, je zapisano! Najina | roka | je pisala, ne najin ukaz!“ ”Ne do Božiča | A |
Jakob. Nebo je bilo čisto blizu, tako da bi se | roka | skoro dotaknila zvezd, ki so sijale mirno. | A |
Že so se misli vdajale, trepetaje je posegla | roka | po peresu - toda glej, vzdignile so se misli | A |
zato se mu sveti obraz nadnaravno, zato šviga | roka | navdušeno po zraku, in kazaleckaže zdaj sem | A |
vedno bolj navdušen, njegov glas je vedno višji, | roka | šviga vedno silnejše nad glavo. Solnce zahaja | A |
ljubil; pust in hladen je njegov pogled, njegova | roka | je mrzla, srce ne govori več s srcem.Kar je | A |
mizi, bo napol oblečena sedela na zofi, gola | roka | se bo prešestno svetila iz polumraka.Na stolu | A |
sva se za roko; še zdaj vem, da je bila tvoja | roka | potna in da mi je bilo to sitno.Jaz sem premišljeval | A |
Zgenili sta se tihi senci, vzdignili sta se, temna | roka | je zaprla okno. ”Jaz mislim,“ je izpregovoril | A |
Vzel sem papir, da bi jo risal, kakor se mi je | roka | tresla.Ko sem gledal dolgo in mirno na njene | A |
da je bila pritisnila na kljuko trepetajoča | roka | plahega in zbéganega človeka, ki si še k Bogu | A |
slišal in tedaj je videl, da je čas. Vsemogočna | roka | njegova je odprla vsa okna nastežaj.V vriskajočih | A |
napol oslepelo od bridkosti, ali se ti sanja? | Roka | božja, na vekomaj usmiljena, je odprla nastežaj | A |
razžaljiva, kakor da bi vsakdanja, nepoklicana | roka | odstirala zagrinjalo v blagoslovljen hram. | A |
toplo stisnil k sebi. Še v tistem hipu mi je | roka | omahnila in od srama mi je šinila vsa kri v | A |
kaplja ob okno, kakor da bi potrkala nevidna | roka. | »Pozno je že!« je izpregovoril Tine | A |
pihal je veter in na okno je trkala nevidna | roka. | Slišali so, da so se odprle zunaj duri | A |
strašne samote; oko strmi v sivo brezdanjost, | roka | se iztega, sega v praznoto, sredi trušča in | A |
kritosrčnim, kakor je bil sam. ”Zaradi vas se mi je | roka | tresla ...Ko sem vas ugledal, se mi je tako zgodilo | A |
gledal na mizo. Ko je vzdigal kozarec, se mu je | roka | hudo tresla; ali vzdignil ga je varno in ga | A |
spremenilo!“ je vzkliknil Pavle. ”Kakor da je božja | roka | ukazala.Kajžarja sva bila, nisva več kajžarja | A |
bajti z razločnimi črkami, ki bi jih nobena | roka | ne izbrisala in nobena voda ne izprala.Bajta | A |
potoku. Srce zajoka od bolnega koprnenja in | roka | se zgane, da bi pobožala tisto kamenito grudo | A |
Lojze. Pavleta je zabolelo, kakor da ga je tuja | roka | udarila na lice. ”Čemu me žališ?“ je vprašal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |