roka (1.301-1.400)

stvari v moji sobi; dišalo je po tujih ljudeh.	Roka	se mi je tresla, ko sem prižigal svetilko; zelo	A
kako me je vleklo polagoma k tlom ... Težka	roka	me je stresla za ramo. ”He he, gospod kontrolor	A
krinke naraven smeh, noga je stopila trdo in	roka	se je za hip osvobodila izza rjuhe ...In jaz sem	A
nepoklicani smeh in kako spretno je smuknila	roka	pod rjuho nazaj.Vse to je bilo neizrečeno grdo	A
”Zakaj se me bojiš, Ana?“ Njena desna	roka	je ležala na mizi in tresla se je vidno; njene	A
Daj mi vode! ... Ne polivaj, ljubica - tvoja	roka	se jako trese ...Hvaležen bi ti moral biti, zakaj	A
gledala me je pazno, z velikim pogledom, a njena	roka	se ni več tresla ...Medtem je bila prišla temna	A
vodila mimo lope. In tod sta se izprehajala	roka	v roki, in njena glava je bila obrnjena proti	A
kratko minuto, in ti bi ne dihal več. Toda moja	roka	je bila kakor odrevenela; nekaj nevidnega jo	A
ali vse, lica, oči, lasjé, smehljaj, glas,	roka,	vse je bilo prav tako, nič zrelejše, nič hladnejše	A
edino, kar sem še videl, je bila njena bela	roka,	ki je mirno in mehko ležala na mizi. V tistem	A
prsti v lase. Nato se je prikazala njena bela	roka	tik pred mojimi očmi. ”Ali vidiš?	A
oblike, siromašen in pohojen. Darovan je bil; ali	roka,	ki ga je dala, ni bila blaga; vrgla je malovredni	A
rumenih madežev na mojih rokah, na suknji!“	Roka	se mu je tresla, ko je pil; v dolgem požirku	A
Primem ga za roko, groza me je.	Roka	je mrzla in trda, pade v blato kakor lesena	A
kakor da bi se dotaknila njegovega lica prijazna	roka.	Siv maček mu je bil skočil rahlo na ramo, krivil	A
Nihče ni izpregovoril besede, tudi nobena druga	roka	se ni vzdignila, da bi udarila na razbojnika	A
ljudje so stopili v stran in so molčali; nobena	roka	se ni več vzdignila, tudi hude besede ni bilo	A
Prebledel je; na srce mu je bilo potrkalo kakor tiha	roka,	zašepetalo je: ”Ne reci!“ ”Tudi jaz sem te	A
”Pojdi!“	Roka	se je vzdignila sama, da bi udarila po skodelici	A
in lica so jim obledela! Pokaži zdaj, če je	roka	tvoja dovolj močna, če je res še krvi v tvojih	A
široka ilovnata plast: prikazala se je koščena	roka,	prikazale so se oči, tope še in plašne.Ko bi	A
bi si pač upale pogledati, ko bi si pač upala	roka!	»Zakaj te je to razveselilo?	A
Gorjanec je slonel ob zidu, Franc je kupoval karto;	roka	se mu je tresla, da mu je padla desetica na	A
je zasijal! Počasi mi prihaja naproti - bela	roka;	v roki sveča, ki gori z dolgim belim plamenom	A
njenega doma, poslovila sta se hladno in prazno,	roka	se je komaj doteknila roke.Ko je bil sam, je	A
in na srce trka ... glej, kaj se mi že resnično	roka	trese?“ Iztegnil je roko ter razkrečil prste	A
je svetilko. Ko je prižigal, se mu je tresla	roka	mnogo močneje nego prej, ko jo je bil iztegnil	A
močneje nego prej, ko jo je bil iztegnil; vsa	roka	od komolca, ne samo prsti.Nasmehnil se je grenko	A
človekom, kakor da se je bila vršila dan poprej.	Roka	spomina je nalašč ali pomotoma pisala biblijo	A
V roki je držala cunjo za umivanje; tista	roka	je bila drobna in slabotna, že vsa zgrbljena	A
izklesan iz kámena, samó da bi se krasna gorka	roka	ne vzdígnila raz njegóvo ramo. Vse kretanje	A
Malomarno kakor prej je visela ob zofi drobna bela	roka.	In on se je bližal z nerodnimi, težkimi	A
trenotku? Zdrznil se je, doteknila se je bila	roka	njegove rame in znan obraz se je sklonil k njemu	A
celo iz njegovih del, kar jih je bila ustvarila	roka,	trepetajoča od strahu. Osvobodil se	A
oči. Segla sta si v roke in dolgo je ostala	roka	v roki.Govorila nista več, gledala sta si v	A
hkrati in spet je . / . / stran 177 . / ležala	roka	v roki; molčala sta, obema so rdela lica, smehljala	A
senca je bila med njima. Razpel je platno, ali	roka	se je tresla; oči so gledale, ali komaj so prodrle	A
doli je risal natančneje; ogel je bil predrzen,	roka	se je tresla, ali risala je odlično, s slastjo	A
oveneli cvetovi ... Ah, Helena, ti dušica! ... Nevidna	roka	je razgrnila vsenaokrog sentimentalen pajčolan	A
te besede in ali bi te ne bilo sram, da te je	roka	tako nečedno zapeljala?“ ”Res bi jo prečrtal	A
Ksenofonovo roko, ki je ležala na mizi; tista	roka	je bila čisto bela, polna in nežna, Severin	A
čaja. ”Še tri mesece, pa mi ga bo točila lepša	roka	...“ ”Kaj se res misliš poročiti?“	A
sam ti bom točil!“ . / . / stran 251 . / ”	Roka	se ti trese!“ ”Kaj bi se mi ne tresla?	A
desnico. Ko je stal Severin pred njim, mu je	roka	omahnila, zalučil je bodalce v kot in je legel	A
kave. Zaželel si je hkrati vsega trojega; ali	roka	ni imela več moči, da bi posegla tja, niti toliko	A
v mojem srcu in so čakale, da jim usmiljena	roka	odklene duri ...Ni glasu; cesta je mrtva in je	A
Dotaknil se je s prsti porcelanaste vaze, a	roka	se mu je tresla in rože so se razsule po tleh	A
nisi! Truden si bil, ali ne tako truden, da bi	roka	ne dosegla čela ...Glej, zdaj vem ... ko sem se	A
nehote se čuti resničnega učenca in njegova	roka	je plaha in nesamostojna: kot da bi stal nekdo	A
zaljubljen par; zravnala sta se preplašeno,	roka	je ostala še v roki, in ozrla sta se na došleca	A
ko je čutil, kako je drsala polagoma njena	roka	iz njegove, kako so se ga dotikali samo še konci	A
do večnosti. . / . / stran 49 . / In njena	roka	je zdrsnila iz njegove, vzdihnil je in ni je	A
tvoje samo napol in te drži za komolec tuja	roka,	ko bi najrajši predrzno udaril, odrezal: - zatisni	A
dan zoprno delo, mu je časih hipoma zastala	roka,	zahrepenela je: iz srca, iz glave je sililo	A
življenje je sam vihar!“ In vendar se mu je	roka	tresla, ko je odpiral pismo.Pisala mu je, da	A
tvoje srce bogato in veselo v njem in tvoja	roka	predrzna in svobodna?In glej, zaklenil si se	A
je bilo še vse polno bizarnosti, tudi njegova	roka	je bila predrzna in razposajena in tako je ustvaril	A
življenje, izčiščeno v njegovi duši. Ali komaj se je	roka	zaigrala, je misel izginila in veselje ga je	A
izkušale so se osvoboditi, ubežati, ali trdna	roka	jih je potegnila nazaj in lazile so trudne in	A
stisnil Berti roko, govoril je dalje in njena	roka	je ostala v njegovi.Slivar je pogledal njeno	A
roke, ali Neuner se je zopet poklonil, njena	roka	se je vzdignila kakor nezavedno in zopet jo	A
vzdignila kakor nezavedno in zopet jo je stisnil in	roka	je ostala zopet v roki.Ozrl se je Slivarju v	A
- Berta mu je prinesla zajtrk;	roka	se ji je tresla in ni se mu upala pogledati	A
popolnoma dovršena. Vzdignil je kladivo, ali	roka	mu je omahnila.Obraz njegove žene je gledal	A
komaj dotikale tal in se niso ranile na trnju.	Roka	mu je omahnila in nasmehljal se je. ”Kako	A
v življenje, ki ni njegovo, mu je hudodelska	roka	do komolca krvava.Pokriža se in s Kajnovim znamenjem	A
otrpnilo, obmolknilo. Počasi in težko se je	roka	do roke spustila preko mize.Njena je bila gola	A
se jih dotaknil, sem občutil, da je tudi moja	roka	mrzla in potna. Spogledala sva se; ta pogled	A
čuda omamljena, sključena kakor pod bremenom.	Roka	se je roke oklepala, prsti so se ključili v	A
gledale, videle niso. Stala sva, lice do lica,	roka	v roki; oči so se nama širile od groze, ustna	A
drugače je, če je človeku usojeno od prvega dne ...	Roka	seže po kozarcu, toda omahne!”Saj si itak obsojen	A
. / . / stran 217 . / Takrat se me dotakne	roka,	širok obraz sivkaste polti se skloni k meni	A
prižge luč, a to je trajalo precej časa, zakaj	roka	se mu je tresla ... ”Jezus Marija!Mati ...!“	A
pobirala rože, nageljne, lilije, hijacinte ...	roka	ji je trepetala, po licih so ji tekle solze	A
stran 135 . / prag; danes ni tako storila,	roka	je visela ob životu! --Kakor je zapisano: še	A
Kar je zapisano, je zapisano! Najina	roka	je pisala, ne najin ukaz!“ ”Ne do Božiča	A
Jakob. Nebo je bilo čisto blizu, tako da bi se	roka	skoro dotaknila zvezd, ki so sijale mirno.	A
Že so se misli vdajale, trepetaje je posegla	roka	po peresu - toda glej, vzdignile so se misli	A
zato se mu sveti obraz nadnaravno, zato šviga	roka	navdušeno po zraku, in kazaleckaže zdaj sem	A
vedno bolj navdušen, njegov glas je vedno višji,	roka	šviga vedno silnejše nad glavo. Solnce zahaja	A
ljubil; pust in hladen je njegov pogled, njegova	roka	je mrzla, srce ne govori več s srcem.Kar je	A
mizi, bo napol oblečena sedela na zofi, gola	roka	se bo prešestno svetila iz polumraka.Na stolu	A
sva se za roko; še zdaj vem, da je bila tvoja	roka	potna in da mi je bilo to sitno.Jaz sem premišljeval	A
Zgenili sta se tihi senci, vzdignili sta se, temna	roka	je zaprla okno. ”Jaz mislim,“ je izpregovoril	A
Vzel sem papir, da bi jo risal, kakor se mi je	roka	tresla.Ko sem gledal dolgo in mirno na njene	A
da je bila pritisnila na kljuko trepetajoča	roka	plahega in zbéganega človeka, ki si še k Bogu	A
slišal in tedaj je videl, da je čas. Vsemogočna	roka	njegova je odprla vsa okna nastežaj.V vriskajočih	A
napol oslepelo od bridkosti, ali se ti sanja?	Roka	božja, na vekomaj usmiljena, je odprla nastežaj	A
razžaljiva, kakor da bi vsakdanja, nepoklicana	roka	odstirala zagrinjalo v blagoslovljen hram.	A
toplo stisnil k sebi. Še v tistem hipu mi je	roka	omahnila in od srama mi je šinila vsa kri v	A
kaplja ob okno, kakor da bi potrkala nevidna	roka.	»Pozno je že!« je izpregovoril Tine	A
pihal je veter in na okno je trkala nevidna	roka.	Slišali so, da so se odprle zunaj duri	A
strašne samote; oko strmi v sivo brezdanjost,	roka	se iztega, sega v praznoto, sredi trušča in	A
kritosrčnim, kakor je bil sam. ”Zaradi vas se mi je	roka	tresla ...Ko sem vas ugledal, se mi je tako zgodilo	A
gledal na mizo. Ko je vzdigal kozarec, se mu je	roka	hudo tresla; ali vzdignil ga je varno in ga	A
spremenilo!“ je vzkliknil Pavle. ”Kakor da je božja	roka	ukazala.Kajžarja sva bila, nisva več kajžarja	A
bajti z razločnimi črkami, ki bi jih nobena	roka	ne izbrisala in nobena voda ne izprala.Bajta	A
potoku. Srce zajoka od bolnega koprnenja in	roka	se zgane, da bi pobožala tisto kamenito grudo	A
Lojze. Pavleta je zabolelo, kakor da ga je tuja	roka	udarila na lice. ”Čemu me žališ?“ je vprašal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani