nova beseda iz Slovenije
Telo je trepetalo od vesele razburjenosti, | roka | pa je bila čisto mirna in nikoli niso stopale | A |
držala vžigalico, je videla sama, kako se ji je | roka | tresla; kakor plamen, ki je švignil visoko in | A |
je božji tempelj in težka je pot do njega ... | Roka | je prijela za kljuko; nič več ni bila mirna | A |
Na pot! Drugič je prijela | roka | za kljuko in jo pritisnila nalahko. Zaškripalo | A |
neenakomerno in trdo, kakor tista skrivnostna | roka, | ki je bila zunaj ob okno. Medla, nemirna | A |
polodprte in plamen je trepetal nemirno. Ali | roka | je padla spet težko na odejo, glava se je premeknila | A |
kaplje so bile na lica, na čelo, približala se je | roka | iz teme in ji je iztrgala ruto z glave.Metka | A |
čez uro, ali čez leto dni spet prižge nevidna | roka | - kje je tista izba, kje so tisti ljudjé, kje | A |
klopi je ležal otrok, odet preko obraza; drobna | roka | je ležala na plahti in se je včasih zganila | A |
Na polici pod oknom je ležalo kladivo; zla | roka | ga je bila položila tja, drugače ga nikoli ni | A |
je prestopil prag, mu je legla na ramo težka | roka. | ”Servus, idealist!“ | A |
kje je beseda, ki bi se je strašil, kje je | roka, | tako močna, da bi mi jemala, kar je na vekomaj | A |
strah!“ Oči so mu bile s solzami zastrte in | roka | se mu je tresla, ko je vzdignil kozarec. | A |
je bila noč; Grivar je čutil, kako se trese | roka | v njegovi in kako mrzel je goli vrat. ”Nič | A |
čemu bi ne storila nocoj? Stisnem ji roko ... in | roka | ostane v roki; vsa gorka je njena, pekoča do | A |
senčnikom; v izbi je bil mrak; le kadar je segla | roka | preko mize in kadar se je sklonil obraz, se | A |
hladna senca na misli in pamet. Tanka, bela | roka, | do komolca gola, se je iztegnila preko mize | A |
občutil sladkost, ko mi jih je brisala usmiljena | roka! | Samo zato nisem videl pomladi, da jo gledam vso | A |
daleč na stol, komaj da se je iz teme svetila | roka, | ki je ležala na kolenu.Temnobradi gospod se | A |
gledale, bi spoznale, same bodo planile iz jam! | Roka | bi udarila, zgrabila, pa če zgrabi sámo smrt | A |
in mehki zadovoljnosti; čela se dotakne mrzla | roka | in zoprno čustvo zatrepeče po udih ... | A |
-- Vina mi daj!“ | Roka | se mu je tresla, ko je prijel za čašo in jo | A |
je stisnilo srce, kakor bi mu izžela nevidna | roka | vso kri iz njega. ”Ne ... tega ne more storiti | A |
in pusto, kot da ga je ravnokar pahnila silna | roka | iz lepšega, svetlejšega sveta.To neizmerno, | A |
svoji lastni bolesti ... Kam naj se opre utrujena | roka, | kam naj stopi omahujoč korak?Poreži golobu peroti | A |
taktu, kakor bi ga suvala za hrbtom nevidna | roka. | ”Dražestni ste, gospod Mrmolja ... | A |
jo je pobožal po licih, po podbradku; njegova | roka | je bila mehka in topla. Zazibalo se je okoli | A |
podbradku in še po drugem licu; zdaj je bila | roka | kakor od žameta. Spravil je vžigalice in | A |
betežen starec, ki nikoli otrok ni bil. Ali | roka | božja se je prikazala iz nebes in je postavila | A |
”Natakarica je natakarica! | Roka | gre sama ... iz navade ...“ ”Res ... iz navade | A |
natakarice božat?“ ”Kako bi se bila drugače | roka | navadila?“ ”Tebi se je pač lice privadilo | A |
sta stopila na ulico, prijela se pod pazduho; | roka | se je roke držala, rama se je tiščala rame, | A |
čaja. Tako je bila utrujena, da se ji je tresla | roka, | ko je postavila skodelico na mizo. Prijel | A |
vrabci so bila, ki se tresejo, ker se bliža | roka, | da jim zavije vrat.Srečali smo na kolovozu raztrgane | A |
slonela ob tebi s svojim gorkim telesom, njena | roka | se je verno ovijala tvoje.Izza gostih vej so | A |
sta hodila še sinoči, pred štirimi leti. Njena | roka, | drobna in bela, je bila v tvoji, njeno srce | A |
si jo sam si bil napisal, ne izbriše nobena | roka; | niti za senco hipa ti ne bo okrajšanabolest | A |
S strašno silo, mahoma - krik iz tišine, | roka | iz noči - neslutečega in nepripravljenega me | A |
sodnikom. Kaj si ti, ki te je zdaj brezmilostna | roka | pahnila po klancu nizdol, kaj si ti storil s | A |
moč, in duša se mu je dvigala in srce širilo. | Roka | se je pregibala čisto mehanično, a on je sanjal | A |
mu je, kakor da mu sega v prsi mrzla, jeklena | roka. | ”Hudodelstvo je bilo to!“ izgovoril je skoro | A |
slanina zavita vanj. Pisava je bila okorna, težka | roka | se je bila trudoma poizkušala na papirju. | A |
ornamenti na stropu, le tu in tam se je zganila | roka | ali se je stresla plešasta glava ... Zunaj | A |
moji roki je ležala njena nežna, bela, uboga | roka, | tako še drobna in že tako trudna... In | A |
/ bilo, skoraj ne kaplje krvi, ko je vesela | roka | utrgala cvet, ga pripela dekletu na bluzo.Toda | A |
drugi rodoljubi; celo Šobar sam se je zmotil - | roka | je posegla, Bog vedi kako. ”Zatorej pijmo | A |
njima. Glej, tam se je spet zgenilo kakor črna | roka; | švignila je bežna senca od zagrinjala ob oknu | A |
Šobar k malim durim in je odprl; bled je bil in | roka, | ki je držala svečo, se je močno tresla. | A |
hinavščine, da sam ni vedel kdaj. Klobuk postrani, | roka | iztegnjena v pozdrav, beseda prisrčna: ”O | A |
dragocene in tako nežne, ne doteknila groba | roka | poučljivega izkušnjavca ... da bi na to čudesno | A |
Srečni človek je soliden in stvaren; a kogar tepe | roka | božja, išče veselja in zabave, uganja neumnosti | A |
velikih željá in velikih dejanj; bela, drobna | roka | bi jih pogasila vse po vrsti, rdeče, zaokrožene | A |
ležiš, kamen na cesti, in si srečen. Vztrepeče | roka | nenadoma, iztegne se, da bi branila njemu, ki | A |
mrtvec, ki se je vzdramil, ker je potrkala | roka | na pokrov. Duri so se počasi odprle in stopil | A |
daj mir in pokoj!“ Župnik je vzel papir in | roka | se mu je tresla.”Morda mu je bilo tako ime, | A |
šivanko in nit in si je prišil na suknjo listek. | Roka | se mu je tresla, solze so padale na suknjo. | A |
nepočesan. Nekoliko so se mu tresle noge, tudi | roka | se mu je tresla, ko je odpirala duri, srce pa | A |
prešteval zvezde, ki jih je vžigala na nebu vešča | roka | božja; slišal je glas od holma, iz mraku, stresel | A |
zdaj brez mene, ti šumeči, črni gozd? Moja | roka | ni prelila kaplje tvoje krvi; zavil si se v | A |
čisto ljubezen, moje srce pa je zajokalo. | Roka | daleč od roke, daleč ustnice od ustnic, srce | A |
spominov in bolečine je segla luč, kakor silna bela | roka | in jezero je zdihnilo v globokem dnu in je zavalovalo | A |
ni mogel; tiščalo ga je za vrat kakor železna | roka. | Na pragu se je prikazal silen človek | A |
je nagnil čezenj bel, zgrbljen obraz in bela | roka | ga je pokrižala na čelu, na ustnicah in na prsih | A |
sijala mesečina na zglavje; daj, da počiva moja | roka | na tvojem čelu in da utihnejo nepokojne misli | A |
Tedaj je zašumelo mehko poleg njega, topla | roka | mu je pobožala obraz. »Zakaj si otožen | A |
življenje in kmalu jo zaluči v plamen božja | roka. | V oči ti bom gledal, ti lepa devojka, in umrl | A |
bilo sitno; zdelo se mu je, da je odprla tuja | roka | vrata njegovega srca ter brskala brez spoštovanja | A |
v kupe mehanično, kakor bi ga vodila nevidna | roka. | Bilo ga je sram, a njegovo srce je bilo veselo | A |
vem, da tisto posestvo ni moje, da leži božja | roka | na njem.Tisto polje ne bode nikoli rodilo, in | A |
prazno. Objel jo je mirno z levico, ali njegova | roka | je bila tako mrzla, da se je streslo njeno telo | A |
pogledov; bilo mu je celo, kakor da se je časih | roka | iztegnila proti njemu, kakor da so postajali | A |
popolnoma po božje ustvarjen. Toda glej, leva | roka | se mu je zdela sumljiva, preveč je bila mirna | A |
zmerom, ali nič okraskov več. Sama je plesala | roka | po papirju in je ustvarila čudne spake.Narisal | A |
pred njim navaden žganjar ... In še bolj nego | roka | so se mu urile oči v škodoželjnem početju.Videle | A |
Sedela sta mnogokdaj na klopi v tihi krčmi, | roka | je ležala v roki in razgovarjala sta se prijazno | A |
...“ Z motnim pogledom je strmel name in | roka | se mu je tresla, ko je točil. ”Kaj?“ sem | A |
jaz nisem angel ...“ Tako hudo se mu je tresla | roka, | da je razlival, ko je točil. Ozrl se je name | A |
in čakam, da potrka na duri plaha in skesana | roka | ... Čakajte z menoj!“ Nisem čakal; samo napol | A |
trgu objemali in poljubovali.“ Čegava je bila | roka, | ki je samolastno odpahnila vrata zaklenjenih | A |
pomolčal in sem držal njeno roko v svoji. Njena | roka | je bila majhna, toda vsa rdeča in raskava; umivala | A |
vrnil k mizi; ko sem prijel za kozarec, se mi je | roka | tako tresla, da se je razlilo par kapelj vina | A |
sva se bližala drug drugemu, da se je skoro | roka | dotikala roke, obraz obraza. Mene se je polastila | A |
strahote, ki jih vidi oko ob belem dnevu, ki jih | roka | lahko otiplje, ki jih sodi in kaznuje hladni | A |
udarcem. Če sem nezavedno izpregovoril, če je | roka | storila nezavedno kretnjo, če je oko pozdravilo | A |
zadnjega. Okrenil sem se molče in sem šel v izbo; | roka | se mi je tako močno tresla, da je žvenketala | A |
izkuša Bog skesanega grešnika. Topla bo njena | roka | in njene oči me bodo tolažile: Saj vem, da me | A |
zadnji skorji tega izglojenega srca. Ampak ... | roka | omahne in z njo pogum. Bolj nego kdaj sem | A |
skrite duri, ki jih je odpirala samo tresoča | roka | gospodarjeva ob najslovesnejših urah ... in da | A |
ali dotaknila se je njenih oči mehka in topla | roka | in trepalnice so se zgenile in vzbudila se je | A |
pozdrave od tiste zemlje, ki me je bila nevidna | roka | izruvala iz njene prsti, izruvala s koreninami | A |
nekoliko so se bile odpahnile duri, ljubezniva | roka | moje polpozabljene, za zmerom izgubljene ljubice | A |
njen mrzli dih plava nad mojim obrazom in njena | roka | se izteza proti meni.“ In celo dolgo življenje | A |
da bi podpisal; pogledal je ime pošiljalca in | roka | se mu je pričela tresti. ”Kaj, vraga!“ je | A |
rekla, posegla je po vezenju, ali tudi nji se je | roka | tresla. Ko je snel pokrov, je zadišalo opojno | A |
kot da se jih je dotaknila brezobzirna hladna | roka. | Pri oknu je slonel žid Abraham Lewy in gledal | A |
poln milobe, usmiljenja in ljubezni. Bela | roka, | ta roka trpljenja, mu je segla do rame, tako | A |
milobe, usmiljenja in ljubezni. Bela roka, ta | roka | trpljenja, mu je segla do rame, tako počasi | A |
Bukovec je vzel list in je bral. | Roka | se mu je pričela tresti in kri mu je stopila | A |
Malči!“ Glava se je nekoliko zgenila, tudi | roka | se je zgenila in se je dotaknila moje, ki sem | A |
Ko je slišala moje besede, se ni genila; le | roka, | ki je držala skodelico, se je tresla.Gledala | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |