Samó majhno predalce in v predalcu tenak zavitek papirja priča, da je tod po teh samotnih krajih bílo gorko srce, navdušeno za srečo in napredek človeštva. In slučajno pride roka poznega potomca in odvije omot in iz orumenelih papirjev se dvigne po dolgih letih, kakor oblak dišečega kadila iz kadilnice ali kakor dim iz pipe rodoljubove slava njegova ter se razširi po vsi deželi... Šviligoj je študiral dalje z veliko spoštljivostjo in z vedno rastočim zanimanjem.