nova beseda iz Slovenije
/ Drobni nočni šumi iz bližnjega parka, | rahel | veter.Tihi koraki nekje spodaj, v bližini. | A |
v trpljenju mož, v ljubezni zvest, za radost | rahel | in bolest: vsekdar naj pevec duše vnete zemljanom | A |
pogledal ni, na prsih roka, od strani | rahel | dotik tuje dlani - zdaj skoraj vse noči | A |
zajamem hitro dih, da drug me ne utopi. Kot | rahel | veter zdaj zdrsiš po prstih, srce, kot list | A |
najnižjo teraso, s katere se je potem vzdigoval | rahel | oblak in se počasi razpredal nad katraniziranimi | A |
tudi po značaju je bil Pierre v trojici bolj | rahel, | bolj mil, saj se je že tukaj na teh terasah | A |
varovala od daleč. A tudi v razdalji je bil | rahel | odtenek pomladnega simbola.O, seveda se v barakah | A |
telesu utrip življenja, tudi če bi bil še tako | rahel. | Čutil sem, da bi na nekak skrivnosten način vplival | A |
da je šlo polagoma skoznje valovanje kakor | rahel | drget, ki se je viseče telo v njem zdrznilo | A |
se znašel pred temnim gozdom, je šel skozme | rahel, | a razločen električni sunek.Bilo je, kakor da | A |
smo ude k zemlji v upanju, da se bo vanje ujel | rahel | val zdravilnega žarčenja oddaljene rude, skrivnostni | A |
besede v spačenke -« Nekje v kotu je bilo sliši | rahel | pi-piii kakor glasek bolnega piščeta, ki so | A |
zdi, da je šlo polagoma skoznje valovanje kot | rahel | drget, ki se je viseče telo v njem zdrznilo | A |
lahkoto dušita. A tudi po značaju je Pierre bolj | rahel, | bolj mil; saj se je tam na terasi on najbolj | A |
senca očitanja. Ne, bolj kakor očitanje prav | rahel | odtenek prošnje. Ona ga je začudeno opazovala | A |
Ta glas. Zanj bi bil potreben | rahel | udarec po medeninastem krožniku.Podrsljaj po | A |
Posebno v noči. In posebno če visi takšen | rahel | mrč nad temno vodo, takó da se je skoraj dotika | A |
/ kapuco, in platno je votlo povečalo tisti | rahel | šum.Njemu pa se je počasi tisti šum spremenil | A |
trud zaman. A ni bilo samo to: začutil je tudi | rahel | nemir, ki pa ga ni poznal. »Pol ure | A |
se je vlekla bela megla. Po dolini je pihal | rahel | veter.»Vreme bo,« je strokovnjaško prikimal | A |
pretiranih risb ni bilo. Viden je bil samo še | rahel | obris, ki naj bi podajal golo razkoračeno prsato | A |
kljub bolečini mu je okrog ust spet zaigral | rahel | smehljaj ponosa. Možje so se brez besede | A |
Frančiškovi zobje razklenejo in ven pride najprej tak | rahel | stok - a, a ... aa, nato drži nekaj časa usta | A |
obrazce. Izkušeni prsti kar plavajo čeznje, samo | rahel | dotik, komaj viden, nežen, bežen, in črka udari | A |
potem v dlani čuti mehko živalco. Potem sliši | rahel | drget, ki gre do zadnjega vlakna v telesu, to | A |
Videti je bilo le, da so mu ustnice trznile v | rahel | nasmešek - kak odgovor, hotel sem odgovor.Je | A |
In tako naprej, vsak dan. Izurjena kretnja, | rahel | zamah, kje so tisti dnevi, ko so jo v šoli učili | A |
Rožmanu in Molnariču postaviti konjak na mizo, | rahel | zamah, topo po prtu, malo polije, roka v predpasnik | A |
položena, mirna, bela, položena na topli travi, | rahel | trepet in neznan vzgib, da se premaknepremakne | A |
trdno dno odkotali med posodo. Potem slišiš | rahel | žvenket in svoje dihanje pod rjuho.spomin. | A |
zmogel tudi ubiti. Čutim, da sem danes ves | rahel, | da v meni trepeta neka os, ki ni povsem stabilna | A |
čuti. Dobil je kroglo v roko, a je začutil le | rahel | udarec.Verjetno bi bolelo, če bi krogla počasi | A |
domov prispel kot paket. Prvič ga je obšel | rahel | strah, kako ga bodo sprejeli doma, kjer so se | A |
izjoče. Nežno jo je objel in na čelo ji je dahnil | rahel | poljub. ‒Jaka, ne smeš oditi, ‒ je zakričalo | A |
Prijela je Minko za glavo in ji na čelo pritisnila | rahel | poljub.V trenutku je pozabila na svojo tugo | A |
šesto, ko bodo njegovi hlapci počivali, napravi | rahel | dež.𠆭obro,’ pravi Tito, ‚samo pripelji mi vsaj | A |
zacingetajo čez žlebove, od sten toplo žari, in | rahel | večernik gode v orehovem košatenju.Izpod gozda | A |
brezzoba usta so mu bila venomer zasukana na | rahel | smeh.Bili so stari 68, 72 in 78 let in, kakršni | A |
je pritrdil Tonček, ki se mu je pričel buditi | rahel | up, da pride vendarle na dan njegova nedolžnost | A |
blaga takšnega in takšnega, in je bil njen glas | rahel | in mil kakor zefir.Izbral sem ji najlepšega | A |
mladenič iz rodu krastavic ni trenil z očesom. | Rahel | nasmeh mu je zaigral po ostalem telesu in je | A |
Beseda o umivanju mu je dala ugoden povod za | rahel | opomin, da sem mu dolžan deset dinarjev za čedno | A |
nasadih. Bogu je bilo ljubo to početje, poslal je | rahel, | topel dežek in vzklila je travica, nežna in | A |
Tiho, vse tiho. Le | rahel | veter je potegnil, ogenj je zanihal in spet | A |
pravdo s Smrekarjem. Toda pod mizo je začutila | rahel | opomin Brestove noge, ki jo je prosil, naj se | A |
priklonil, krog ustnic mu je igral še vedno | rahel | smeh, v katerem ni bilo vere v Minkino pomoč | A |
štrukelj? Ja, orehov štrukelj je bil videti | rahel | in svež, čeprav nadev ni mogel biti iz orehov | A |
Tinetovo srce. Zazdelo se mu je, da je zasledil | rahel, | prerahel utrip. Tine ni mrtev. | A |
ki je počasi bledel v nastopajočem mraku. | Rahel | veter je prinašal do njegovega nosu krepko vonjavo | A |
sedela mati in sin in sta se smejala; kadar je | rahel | veter razmaknil vejevje nad njima, se je zasvetilo | A |
Saj ne veste ...“ | Rahel | veter je zapihal preko ulice in zavila se je | A |
z odeje tenka, rumena roka, in je pritisnil | rahel | poljub na sklenjene roke.Nato je odšel z resnimi | A |
”Firbec, kje je Žaba?“ sem ga vprašal. | Rahel | drget mu je spreletel ves gibki, sloki život | A |
gladka in bela, njene ustnice so bile polne, | rahel | zadnji dih pomladi in sreče je še tiho, pritajeno | A |
ki je držala steklenico, je začutil v srcu | rahel | nemir. ”Spodobno je bilo moje vedenje,“ je | A |
smo bili vajeni; njegova pridiga je bila kakor | rahel | dež na polje,sonca pijano: prijetna pokora za | A |
Morje je bilo mirno in črno; zgenil se ni | rahel | val; nikoli ni pljusknila riba na površje.Zajel | A |
čisto bele, druge so imele na mehkih lističih | rahel | rožnat dih, kakor se prikaže zjutraj na otroških | A |
”Marta!“ Samo hipoma se je ozrla, kakor | rahel | dih od okna je bil njen glas. ”Do jutri! | A |
šepet. Zazdelo se mi je nekaterikrat, da čujem | rahel | korak, šumenje krila, poluglasno besedo; ali | A |
Pogledal sem jo začuden in sem videl hladen pogled, | rahel | nasmeh na ustnicah.Videl pa sem tudi svoje neumnosti | A |
je bilo treba ... Kako je to, da človek občuti | rahel | udarec, pa da ne čuti bolečine, ki grize iz | A |
vendar toliko, da je bila kretnja razločna. | Rahel | dih, bežen kakor spomin, je šinil preko njenih | A |
zmerom izkobacal. Dobro je še bilo, da je pihal | rahel | veter - tako me je gnal po cesti, kakor kos | A |
ter je navsezadnje zaspal. Topla je bila noč, | rahel | veter je pihal, zvezde so sijale zmerom svetleje | A |
živeti enega samega življenja, si objokaval | rahel | udarec, ki je bil utripljaju življenja podoben | A |
teh obrazih, ki jih vidim in ki jih ljubim, je | rahel | spomin njene nebeške lepote.Zato jih ljubim | A |
Pljusknilo bi nalahko, komaj bi zatrepetal | rahel | šum skozi temo.Nič bi se ne zgodilo izrednega | A |
vztrepetalo morda poslednjikrat v njenem srcu; samo še | rahel | spomin na izgubljene otročje sanje, na hrepenenje | A |
tiho lepoto. Ob sončnem zahodu je bil zapihal | rahel | veter in zašuštelo je drevje na prostranih vrtovih | A |
je kvišku zagnal in v globočino potisnil vsak | rahel | dih.Mnogo je takrat hodilo takih ljudi in takih | A |
je dolina; zelene loke se smejó pod soncem, | rahel | veter gladi preko zorečih njiv, izza jablan | A |
bilo, šolske knjige sem držal pod pazduho. | Rahel | dež je rosil, oblaki pa so bégali ter se razmikali | A |
Šimnu kruha in vina. Zvezde so prijazno sijale, | rahel | polnočni veter je pihal od hriba; biriča sta | A |
mene malodušje, naj se izpremene zle slutnje v | rahel | dih tolažbe ...Naš Krist in Bog, če je tvoja volja | A |
krog drobnih ustnic, prehajala v mehko vdanost, | rahel | smehljaj, ki je postajal vse očitnejši in se | A |
odpočili, potlej Bredo zasnubili.« | Rahel | vzdih se je izvil Jerici iz ust, in Anže je | A |
Planila je kvišku. | Rahel | mraz jo je spreletel, in stoprav sedaj je začutila | A |
Zasilno brv med Tolminom in Volčami je odtrgal | rahel | naliv še tisto noč, ko se je vikar povrnil. | A |
dekla je smuknila s ceste v mokrotno vežo. Samo | rahel | dih nečesa sladkega je blažil to smrdljivo vežo | A |
»Resnico!« zaihti Ambrozija in se spusti v | rahel | jok. »Torej moramo po propisih blaženega Antona | A |
IV. Drugo jutro me je zbudil | rahel | klic: »Vstati je čas!« | A |
. / . / stran 275 . / Končno je prešinil | rahel | smeh obraza obeh, prav kakor bi hotela izraziti | A |
vedno prav pride boljarju!« Pri teh besedah je | rahel | smeh preplul obraz Ivanu Arkadjeviču. Aleksandru | A |
Tu nam ne pomaga nikaka ‘chimia’!« | Rahel | smeh se je prikazal na resnem licu učenega gospoda | A |
pravim to, Bog moj, čemu?« Filip umolkne in | rahel | vzdih mu pride iz srca. Z vsemi močmi je iskal | A |
zabliskalo, v macesnovem vrhu se je oglasil | rahel | piš.Noč je bila oblačna, brez zvezd. | A |
popelje na večno Temno jezero. Prav takrat je | rahel | veter razgibal gladino vode in Veliko jezero | A |
postajal modrikast. Okrog že osipajoče se leske je | rahel | veter pozibaval bledomodre cvetove jetrnika | A |
Gospodar pa je stopil ob mogočno deblo bresta. | Rahel | veter se je poigraval z njegovim voljnim, velikim | A |
Za celo zarjo isker se je dvignilo pod nebo. | Rahel | veter jih je zanesel prav nad kolobar mladenk | A |
oblo Brdo. V popoldansko pripeko je potegnil | rahel | veter. Vzboklina Brda je zlato vzvalovila. | A |
/ stran 122 . / Jelenu je zapihal v obraz | rahel | veter.Megla se je pretrgala in pokazalo se je | A |
taborišča ob pristajališču. Vzšlo je sonce in | rahel | veter je pričel sušiti roso.Gaber je pristopil | A |
bil je Pavlek, sedemnajstletni brat Poloničin, | rahel, | tankokožen mladenič, kateremu so vsi sosednji | A |
Pred vrati in v oknih je bilo vse tiho. Celo | rahel | smeh je hušnil na vas.Marko je razumel, da se | A |
kakor bi precejal vonje, ki jih je prinašal | rahel | veter.Obletel je v skokih drobnico, da je bil | A |
adjunktu Megli ne ve nihče več povedati tako | rahel | in neznaten je sled, katerega puščajo take osebe | A |
se spustil po klancu v Lučino, med ljudi. | Rahel | vrvež me je mirno sprejel in sklenil sem, da | A |
Velike in goste zvezde so brlele po zimskem nebu; | rahel | in mrzel veter je vel skozi gorsko dolino in | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |