nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Meglo sta pustila že v Turških pečinah za seboj, iz mlečave na postaji sta se znašla v iskrem večerjenju. S hišne strehe ravnokar drsijo zadnji sončni žarki, zacingetajo čez žlebove, od sten toplo žari, in rahel večernik gode v orehovem košatenju. Izpod gozda po položini se razteza mimo hiše travnik z zrelo otavo dol do bele, kotanjeve ceste, ki na gornjem kraju kar kmalu izginja v podrasti sosedovega koruzišča, na spodnjem pa je videti ko dolga in vijugasta, obraščena zareza, obdana tu in tam od kakega revnega poslopjeca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani