prijazno (901-1.000)

trohice prahu ni bilo videti. »Lepo imate in	prijazno,	« meni komisar in sede k mizi. Potem povpraša	A
sedela stara, sključena ženica, katera naju je	prijazno	pozdravila.Govorili smo par besed in potem sva	A
oči. Videla je, da je sinu v naročju, da ji	prijazno	piti ponuja, in pila je vode.Slišala je, da	A
in pila je vode. Slišala je, da jo vpraša	prijazno,	če ne sočutno, kako ji je, kaj jo boli, kam	A
regovoriti, ko je pred Leonom stal. Šele ko ga je ta	prijazno	vprašal, česa bi rad, reče na pol tiho: »Gospod	A
božje. Proti komtesi se je obnašal pa posebno	prijazno,	kajti vedel je bolje ko marsikdo, da je komtesa	A
se vé, da je Leon danes samo njegovo lepšo,	prijazno	stran videl, o drugi strani so sami služabniki	A
odpre, začuden jo gleda, nasmehne se ji tako	prijazno,	da ji v celo dušo seže, pa se trudi tudi spregovoriti	A
oni stari doli pri fari. Ko ga je celo tako	prijazno	pogledal in mu obljubil, da bosta gotovo prijatelja	A
razšla se je družina spat in Lovre je dobil	prijazno	sobo z razgledom na vrt.Svoje reči je našel	A
drugo jutro zbudil, bil je velik dan. Sonce je	prijazno	sijalo skozi njegovo okno. Čudil se je, kako	A
tačas še ni bilo na pozemskem svetu, tako malo	prijazno	sprejel.« »Ne vem, kaj čvekaš, tu vzemi pa pojdi	A
če vam prej ni ljubó.« »Porabil bom to vaše	prijazno	povabilo, to se vé, ako vašega gospoda očeta	A
do današnjega dne že vsa pomrla ‒ Strug ga je	prijazno	sprejel in mu naznanil, da je njegova stričnica	A
bom suma popolnoma očiščen, porabil, bom vaše	prijazno	povabilo, da me boste z gospo seznanili.« »Kakor	A
kakor da bi bilo vse okrog njega novo in bolj	prijazno	ko kdaj pred. Te občutke je imel Marijan, ko	A
preden sem se rodil, ali zato, ker vam je tako	prijazno	postregel, ali morda zato, ker bi me bil že	A
zahvalil ter ji razložil, da bi gotovo njeno	prijazno	vabilo sprejel, ko bi ne bil v meni že sklep	A
»Kaj bi radi?« pravi Helena ne ravno prav	prijazno.	»No, zdaj vam lahko razložim, kako je bilo in	A
zbuja, naj bo to ali ono ‒ vstal je veliko bolj	prijazno,	kakor si je morda domišljal, in šel do srede	A
po strani gledal, rad bi ga bil nekaj ne prav	prijazno	vprašal, toda prišel je bil z gospodom in tako	A
kozel, nič hudega vajen od starejših ljudi,	prijazno	mekeče in meni: ta mi bo plot odprl in jaz idem	A
Zakaj me za svaka ne pozdravljaš?« reče duhovnik	prijazno	in ji seže v mehko roko. »Jaz sem vas najprej	A
Gospa, ki je bila šla dalje časa ven, pride s	prijazno	ponudbo nazaj, naj gospodje ostanejo nocoj tu	A
njo, dobro sem slišal, odgovarjala mu je bolj	prijazno	ko meni; kaj sta se menila, tega ne vem, zopet	A
mislila nate.« Vsakomur je vedela reči Anca	prijazno	besedo; še psu. In gospodar in hlapci in dekle	A
je začel vabiti: »Volkun! Volkun!« Volkun je	prijazno	pomahljal z repom, stekel naprej in veselo pozdravljal	A
Seveda. Manica ga ni poznala, on pa jo je	prijazno	po imenu ogovoril, ko je prišel do nje, in ji	A
Marko je ni prezrl.	Prijazno	sta se nasmehnila drug drugemu in silno dobro	A
Kdo bi ti bil prisodil,« jim je Marko sicer	prijazno,	pa samo mimogrede odzdravil, zaklical Volkunu	A
»Si jo videl?« »Ahm.	Prijazno	je govorila z mano in rekla, naj še pridem.	A
glavo in odšla. Tevž je stopil za njo in jo	prijazno	poprosil: »Meta!Ali greš jutri z mano k Šentáni	A
»O, Vrbanek!«	Prijazno	so mu odzdravljali. »Pozno prihajate v vas,	A
odtrgal Višnarjev Šimen in se jima pridružil.	Prijazno	se je pogovarjal z Ančko, popravljal ogrnjen	A
»Dobro jutro!« je pozdravil Marko, nič bolj	prijazno,	kakor bi bil pozdravil vsakogar, ki bi ga bil	A
Podlipnica je skomignila z ramami. Marko pa je	prijazno	stopil k njej: »Dober večer, mama! Bog daj,	A
namesto dodeljena.« Volkun je vstal, šel do vrat,	prijazno	pomahljal z repom in čakal, kdaj se bodo vrata	A
storjena, in med novim, dobrosrčno, z vsakim	prijazno	Heleno, katero so spoštovali stari in mladi	A
in srečen je bil, da mu je na njegov ogovor	prijazno	odgovorila, kadar sta bila kje med ljudmi, ona	A
ženo skrbeti, da ne bi deklica zbolela. Vse	prijazno	prigovarjanje ni pomagalo.Razodene tedaj možu	A
Ali boš?« Oče je govoril	prijazno	in nekako mehko, hči se ni mogla ustavljati	A
učitelja svojemu sosedu, kateri je odzdravil na pol	prijazno,	na pol pa ošabno. Vtem je opravil Tine svoj	A
sedela v zadnji vrsti skoraj na dveh stolih ter	prijazno	primaknila enega kaplanu.Ta je ubogal, a prej	A
bila angažirana in je Korenu na njegovo prošnjo	prijazno	prikimala. Plesali so kadriljo jako neredno	A
roki, Korena in notarja pa le površno, a vendar	prijazno	pozdravil. V sobi je bilo še malo gostov, največ	A
Elza, Medenova soproga, pozdravila je oba jako	prijazno	in doktorju tudi stisnila roko.Boletova in Hrastova	A
kakor bi bil zrastel za celo ped. Jablonski je	prijazno	pozdravljal in odzdravljal na vse strani, a	A
Elza. »Oh, gospod doktor Koren,« dejala je tako	prijazno	ter mignila s pahljačo na prazni stol poleg	A
bi rekla ‒ tako ponosni ‒« Smejala se je tako	prijazno,	obenem koketno, da Koren sprva ni vedel odgovora	A
in predaleč je bilo tudi. Videl je le belo	prijazno	obzidje in visoke bezgove grme ob njem, ki so	A
odgovor dobro znal. Čutil je še vedno, kako	prijazno,	gorko mu je bila stisnila roko, kako veselo	A
neumen, Koren!« A ko se mu je potem vnovič tako	prijazno	nasmehljala, natočivši mu vina v kozarec, lotila	A
»Kje si se mudila nocoj?« vprašala je mati	prijazno	in pogladila hčerko po temenu.»In vroče ti je	A
Povedati mu moram, kar mu gre!« Bolè ni nič kaj	prijazno	pogledoval Korena, ko je privel hčerko na njen	A
švigal ob svoje stegno. Sodnik se je jako	prijazno	nasmehljal, svojo pipo snel s cevi ter iztrkal	A
te morda ne bo nocoj!« Sodnik je isto tako	prijazno	stopil onemu naproti, a pri tem skrivaj in malo	A
roki, in hitela naravnost k sodniku, kratko, a	prijazno	vrnivši Boletov pozdrav. Za njo je prišla postarna	A
imenoval »gospodično Elzo Müllerjevo«, rekel	prijazno	frazo.Pipo je pri tem pač vzel iz ust, a iz	A
cilinder; malo v zadregi je bil mož ter poskušal	prijazno	smehljanje. »Kaj sem zadel?	A
iznad višjih hribov, ki varujejo ta dol, gledajo	prijazno	bele cerkvice. V tej dolini v selu Straža je	A
pozdravil, je zardevša povesila oči, a potem	prijazno	odzdravila. »Kdo li je ta gospodična?« vprašal	A
ko je pozdravil - in sicer prav prisrčno in	prijazno	- Pavla in Valentina, opravil je tudi hitro	A
»Kako se imate?« Ančka pa je	prijazno	odzdravljala. »Ali ste že opravili v	A
Križu na Spodnjem Štajerskem. Sprejel me ni	prijazno,	ker so ga drugi sorodniki preveč sesali, in	A
vrtnar, in, k njemu stopivši, mu poda roko,	prijazno	nadaljevaje: »Dobro jutro, Tine.Kako se vam	A
trdo stopanje in majhen, rjav psiček skoči,	prijazno	z repom migljaje, kvišku ob njenem krilu.Obrnivši	A
vaš živi ‒ gospod sosed!« Tako rekši, poda	prijazno	svojo roko baronu. »Sosed?« vzklikne on.	A
pa imaš vendar, da si tako vesela?« povpraša	prijazno	stara teta; »navadno si tiha in zamišljena.	A
zgodilo se je le za trenutek in teta je takoj	prijazno	odgovorila: »Umrlega barona Selskega ni bilo	A
/ . / stran 52 . / poslovila se in prejela	prijazno	povabilo, še mnogokrat priti na Žerinje. Po	A
je že čul o novih sosedih, sprejel ga je jako	prijazno.	Poznal je prej tudi njegovega očeta.	A
Vinko vstopi. Pozdravila ga je	prijazno,	akoprav je majhen nemir donel iz njenih besed	A
ji je Vinko podal preko mize roko; ona mu jo	prijazno	stisne in njene mokre oči so obvisele s prijateljskim	A
nerodnih vprašanj, zahvali se prav iskreno za	prijazno	povabilo ter povprašuje po teti in sestrični	A
pozneje pride še nekdo, katerega vsi domači prav	prijazno	sprejmó; bil je sin bližnjega soseda, bogatega	A
fant skoro gotov, saj je bilo dekle vedno tako	prijazno	proti njemu. Že pol ure je sedel Jaroslav gori	A
sedanji gospodar, Petrov zet, je ne gleda nič kaj	prijazno,	kadar prileze po stopnicah na dvorišče. A vse	A
velikanski kamnolom. Na vrhu se hrib širi v	prijazno	planoto, spredaj obraslo z mladim gozdom, v	A
temnozeleno travo letali so pisani metulji. Kako	prijazno	je zvenel veliki zvonec, ki ga je nosila stara	A
svojo kodrasto glavo na njegovi koleni in mu	prijazno	zrl v lice.»Ah, Turin, ti me še poznaš!« vzdihnil	A
boter vstal in sta se poslovila, šli so vsi	prijazno	narazen. Domov grede, ko sta imela potnika že	A
staro. . / . / stran 64 . / Za čast 1 Kako	prijazno	klenkajo zagoriški zvonovi danes popoldne!	A
Poznajo ga tudi vsi in gledajo ga še dokaj	prijazno.	»Alo, Kebrček!« ‒ vzklikne Vid večkrat, »pij	A
gosta v drugi sobi in pride ven; toda nič kaj	prijazno	ne pozdravi vstopivšega Vida.Njegovo lice je	A
ust, ko je pozdravljala goste. Brnotovka se je	prijazno	smehljala in odgovarjala v naglici, Metka je	A
najvišje cenil ‒ in da sta se oba moža ločila jako	prijazno.	»Kako posebno kupčijo morata imeti,« uganila	A
ko se z njo ogrne, poda Samoradu desnico ter	prijazno	reče: »Sedaj ležem spat ‒ prvič v večnosti.	A
je Abadon, rekoč, da gre uživat svoje spanje.	Prijazno	je podal Samoradu roko in ga opomnil, naj to	A
potovanje križem sveta ter hkrati skuša sebi vedno	prijazno	srečo na borzi.Oskrbnik, tudi star znanec pri	A
delj časa skušal seznaniti s Samoradom. Prav	prijazno	je novincu v Parizu povedal marsikaj koristnega	A
grožnjami in kletvami na mah odpravi vso drhal in	prijazno	pozdravi poznega gosta. Samorada je sicer zaskrbelo	A
jima nikdo ne sme postavljati v bran. Uradnik	prijazno	naprosi, naj baron Veseljenko izvoli sesti v	A
tožnih spominov,« odgovori starček resno in	prijazno,	»in oprosti mi odgovor, kdo sem in od kod prihajam	A
govoru. To opazivši, nasmehne se Abadon in pravi	prijazno:	»Vendar, prijatelj, ne boj se me!Ker je moje	A
javlja nobena stvar, ne kaže nobena podoba niti	prijazno	niti sovražno, ko ničesar ne čuje in ne čuti	A
smo se že privadili. Plahtalič spregovori	prijazno:	»Mogočni gospodar Abadon mi je ravnokar poročil	A
žalostnim glasom: »Preudarjal in preudaril sem	prijazno	ponudbo, toda moram jo odkloniti.V živem spominu	A
krasotic.« Plahtalič se naglas nasmeje in izreče	prijazno	hvalo za svarilo glede hudobne nakane Rudovarove	A
225 . / Ogrnjene osebe Rudovara posade prav	prijazno	na umetno sestavljen stol zadaj dvorane, potlej	A
trditvi Abadonovi ni bila zgolj sanja. Starček dé	prijazno	in sočutno: »Blagost ti, tožni duh iz zapada	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani