To je zoper božje in cerkvene postave; grozovit greh!« svari mati. »Pravite: spoštuj!« godrnjaje dalje Domen, »menda zato, ker me ga je sram bilo, še preden sem se rodil, ali zato, ker vam je tako prijazno postregel, ali morda zato, ker bi me bil že za mladega najrajši v žlici vode utopil; morda naj ga mar spoštujem, ker je prepovedal Jurcu, da bi mi Anko dal (preverjen sem, da je tako), da mu je svetoval spoditi me iz hiše, da me misli zdaj med vojake dati ‒ ‒«