V svojem strahu in v istiniti stiski pozabi vse francoščine ter zakriči v domačem jeziku na ves glas: »Pomagajte, ljudje božji!« Zdajci se iz ozadja dvigne in odzove mož orjaške rasti, ki z grožnjami in kletvami na mah odpravi vso drhal in prijazno pozdravi poznega gosta. Samorada je sicer zaskrbelo, da je v tej zagati izgubil tovariša Plahtaliča; vendar se skoro umiri, ko mu gostilničar pove, da je Francoz z dušo in telesom, da pa vendar ni pozabil svoje domovine ‒ istrskega Primorja.