prav (1.101-1.200)

nezasidran, brez kompasa na brezmejnem morju. In	prav	tak je, ko se odkrije in se potreplja po vodenično	A
srkniti črni sok, si želi, hitro bi ozdravel.	Prav	pred vežo mi ga bo pripeljal, trdí in gleda	A
sredi istrskih trt in ne več z nami. Pa to in	prav,	sem si mislil, da si tukaj in hkrati tam, v	A
tukaj in hkrati tam, v živem svetu, Tomaž, to ni	prav.	Smrt tega ne dopušča.	A
Smrt tega ne dopušča. Ni	prav,	Tomaž, da si zdaj v sečoveljskih solinah, da	A
omare in vohaš zdravo platno hrapavih rjuh. Ni	prav.	In ogledoval sem se, da ne bi stopil za njim	A
žlebom. Zraven nje je bil pokrov, ki je bil	prav	tak kositrn žleb.A moral sem vseeno pogledati	A
resnično podobo v usihajočem ozračju pogina.	Prav	tako, je bilo videti, se bo začel prebujati	A
svežino največja vseh neusmiljenosti in ki se šele	prav	na koncu sredi koščenega kontinenta spremenijo	A
kroglo visoko nad hribom. Saj jih je morebiti	prav	nenadna tišina vzdignila z ležišč, da so prišli	A
srh omilil, čeprav ni bilo odkritje skrivnosti	prav	nič tolažljivo.Izza barake se je zatem vzpela	A
čudaška. Ogoljene ptičje glave nihajo in imajo,	prav	kakor poprej na slamnjači, zevajoča usta, takó	A
čudni podobi in . /\ .. stran 77 . \/ veruje.	Prav	takó njegov brat Pierre.Prav takó harmonikaš	A
Prav takó njegov brat Pierre.	Prav	takó harmonikaš. Zakaj zares so noro igrali	A
lačnih tkiv. Kvečjemu če je po naključju kdaj šla	prav	takrat nosilnica navzdol po stopnicah in je	A
vendar vejo, kam gremo, sem si takrat rekel,	prav	zato je Paul tak, ker vé.In kakor da je odgovoril	A
ko pa je še toliko drugih opravkov. Takó je	prav	takrat eden na slamnjači izdihnil in zdravnik	A
naj pokličem Vasko in naj popazim, da ga bo	prav	zakopal.Dobro, sem rekel, v moji sobi pa je	A
kopljem, prinesi kruha, je rekel. In mi je bilo	prav,	da moram v sobo po kruh, ki je ostal za rajnkimi	A
veleva njegova poklicna etika. Morebiti je čisto	prav,	da se telesu olajša odhod, posebno ko pa mali	A
hitro rekel, naj hipec počakam, meni pa ni bilo	prav,	da ne morem v svojo sobo, a obenem mi je bilo	A
skoraj nobenega dvoma ni, da je imel zdravnik	prav,	samó da se jaz pravzaprav nisem upiral dejanju	A
hodili po sredi slamnjač, takó da me on mogoče ni	prav	razumel, poleg tega pa je bil najbrž naglas	A
brezobzirno oblastnega je v njegovih gibih. No, a	prav,	da se jima ni posrečilo; kljub vsej zdravniški	A
stran 88 . \/ niki, ko jih je prevezoval. No,	prav	gotovo, da smo morali ostati vsi skupaj, če	A
obuvala, njegova taboriščna preteklost je bila	prav	gotovo zelo pestra, a to zdaj ni imelo pomena	A
telesa, drugi je imel naočnike in je bil v civilu	prav	gotovo poštar.Nič kaj prijetno jima ni bilo	A
zdaj Janoš prišel in vprašal, kakó je z malim.	Prav	Janoš? je še dvakrat vprašal poštar, ko je tisti	A
ne škornjev. Vendar je bilo telo kratko in	prav	gotovo je bilo Janoševo.In videl sem še moža	A
nekoč zdavnaj pred jutranjo svetlobo odpeljali	prav	takšni vozovi za živino, samó da je takrat udarjalo	A
dopolnil celotedenski post. In spet smo bili	prav	bolničarji tisti, ki smo imeli sredi prehitevanja	A
bolje, zatočišče izmozganih in zaznamovanih.	Prav	nič namreč ni treba, da bi skrb za drugega izvirala	A
črtasta vrečevina, pergamentna koža pa se jima	prav	gotovo ne bo zvila v ognju, ampak jih bo jutri	A
takšna prepoved?) gruča iskala vode v zidani lopi	prav	nasproti naše stavbe - bolnišnice.Opazil sem	A
krematorijskim svetom konec. In morebiti se je	prav	zavoljo spoznanja te neverjetne resnice pamet	A
mati novorojenčka. Kakor da je domačim uspelo	prav	v odločilnem trenutku priteči na pomoč sinčku	A
nemočne, ko so mi razodevale, da se je vse zgodilo	prav	zavoljo zlatega kruha, ki bi ga ko žlahtno popotnico	A
luknjice, kakó da curlja naravnost iz votle kostí.	Prav	gotovo, zavedal sem se, da bi mu ne mogel pomagati	A
je zdaj zavoljo tišine skoraj sanjsko, in sem	prav	tako polovičarski, ko sem daleč od tod, a je	A
štejemo take ljudi za boljše, plemenitejše, a	prav	nič ni gotovo, da se zavoljo teh dobrih duš	A
spremljevalec lahko pustil pri miru želvo, saj se ta	prav	nič udobno ne premika med lonci koščic in pepela	A
pričakovana otroška . /\ .. stran 120 . \/ igrača.	Prav	gotovo, da so stari Grki po tragedijah gledali	A
žici, jo bo spet objel, morebiti jo že objema	prav	ta trenutek, ko jaz odhajam, in pri tem ne samó	A
onadva pa sta v razsežnosti ljubezni, ki je	prav	tako neskončna in prav takó neumljivo gospodari	A
razsežnosti ljubezni, ki je prav tako neskončna in	prav	takó neumljivo gospodari nad predmeti, jih izključuje	A
obiskovalci, ki se vzpenjajo po stopnišču.	Prav	zadaj je mož s pohabljeno nogo, takó da ga ob	A
zaokroženem redu, po zaključenem krogu lahko	prav	tako močna kakor druga najbolj humana nagnjenja	A
/\ .. stran 127 . \/ A bila je v moji trmi	prav	gotovo tudi tovariška vez.Ležal sem v kotu na	A
presledkih, leseni steni sta si bili tesno blizu,	prav	takó blizu je bila peč.Vse je bilo kakor vsak	A
je začenjal znani red in bo mogoče spet vse	prav.	Obenem sem odganjal vse misli in občutke, ker	A
holandski dolgin je bil, da se je človek šele takrat	prav	zavedel, kakó je visok, ko se je sklonil in	A
svet dotaknil mene. Pa je bilo tisto ozračje	prav	tako kužno kakor naše. Ko smo se na primer	A
stegna so bila polita kakor z redko goščo kave,	prav	takó tudi upadla, luskinasta meča.Dal sem mu	A
prevaral smrt. . /\ .. stran 138 . \/ Seveda je	prav	lahko oporekati, da je bil moj poskus skoraj	A
možnost pa je vredna celo človeško življenje. O,	prav	gotovo, da se takšne misli lahko zdijo skoraj	A
gledala, a baraka je bila majhna in jaz sem	prav	pred njima obvezoval flegmono ali pa roko tistega	A
No, saj. A	prav	tako mu ne bo v prid ležanje na ledu v mrazu	A
njegov brat. Vendar sem upravičeno upal, da bom	prav	zavoljo zavetniškega sistema lahko obdržal v	A
sem se bal, da ni pri čisti. Saj ne bi bilo	prav	nič čudno.A je bil samó zagledan, kakor da se	A
razsvetljevala luč karbidovke, a morebiti so se na nji	prav	zavoljo nejasnosti prebudile poteze dekleta	A
podobe, ki so se mi sproti nizale, a morebiti sem	prav	zavoljo sile, ki sem si jo storil, naslednje	A
tesnim uličicam. Veliko srečo je imel, ker	prav	nasproti njegovih debelih rešetk je bilo okno	A
zdaj razmišljam o tem, mislim, da sem imel,	prav	nasprotno kakor Vlado, občutek, da bom na poseben	A
bolj Mladenov konec, kateremu sem bil priča	prav	zavoljo svojih ranjenih dihal. Robert ni s	A
večkrat jezil. Njegovi nemški natančnosti ni bilo	prav,	ko je kakšnemu mrtvecu molel konec rumenih stopal	A
bil pripravljen prevzeti moje mesto in bi bil	prav	tako lahko naklonjen onemoglim.Vem, da sem v	A
tovornjak spet odpeljal v Harzungen. Bilo je	prav	v času velikih selitev iz vzhodnih pokrajin	A
stal pokonci, kakor oni, in da je bil odet v	prav	take črtaste cunje, kakor so njihove.Že zdavnaj	A
Nordhausenu, ki je bil pred kratkim bombardiran.	Prav	takrat nas je Mladen presenetil s svojim prihodom	A
prizaneseno, brez vzroka prizaneseno, njemu pa	prav	tako brez razloga storjena krivica v brezobzirni	A
holandske oči razživele, šef pa je rekel, da je	prav	narobe res. Fantu se je začelo zatikati, in	A
Nočem videti, je rekel. A nisi imel	prav,	sem ga zdaj na tihem karal, ko smo odhajali	A
tihem karal, ko smo odhajali iz koče, nisi imel	prav,	Mladen, moral bi se premagati, morebiti bi se	A
se, da sem otročji, a ponavljal sem mu, da ni	prav	storil in da bi moral vedeti, kakó so rekli	A
Mladen v Dachauu ni maral seciranja, pa je zdaj	prav	njega doletelo.Kdo vé, zakaj sem po sili skušal	A
trgatev, ki je trajala vse štiri letne čase, ker	prav	nič ni bilo od le-teh odvisno, da so se življenjski	A
V treh tednih ga je vzelo. In prvi so odšli	prav	močnejši organizmi.Ti so po naravi teže vzdržali	A
samó osemintrideset vročine. Kajpada, imel je	prav.	A bil sem bolan, če nisem bil lačen.	A
imela dolg kositrn žleb, ki je bil pokrit s	prav	takim kositrnim pokrovom.In tako sem zarana	A
Trst in sem zvedel, da je bila Zora v Belsenu	prav	takrat, ko sem bil jaz tam, me je spet prevzela	A
odpeljejo, pa bi bil zelo nesrečen tak konec dihanja	prav	ob dotiku s prostim zrakom.Ne vem, kakó mi je	A
naših paštnih. . /\ .. stran 201 . \/ In ima	prav,	a bi jih bilo treba obljuditi, te paštne, ker	A
bil je stvaren človek. Kakor takrat, ko je	prav	na tem paštnu poleti zbral vse jetnike, da jih	A
telo pred mizo uvrščeno med nesposobne. Saj,	prav	gotovo tudi to ni bilo nikakršno poroštvo za	A
sproženi naprej in nemirni, ker so imeli pred sabo	prav	takšno vrsto na zgornji terasi.Nekdo je spregovoril	A
\/ Okolje se ga že zdavnaj ne dotika več,	prav	takó ne vé za vojaka, ki drži desno dlan na	A
zvil nogo in ni mogel priti daleč ali pa je	prav	skočil in bežal, pa so ga ujeli volčjaki.Še	A
nenehnega sožitja s smrtjo, rešuje ga blaznosti. Ne,	prav	nič ne pomaga, če razglabljamo o tem zdaj; ko	A
ljudmi, ki odhajajo k mrežastim vratom in bodo	prav	kmalu spet številčili doživljaje, delili ure	A
se, ravno narobe, ne morem ločiti od paštnov	prav	zato, ker so takó v sebi zaokroženi, da jih	A
Zato je mogoče, da je vir moje neodločnosti	prav	potreba, da bi hkrati s tišino tega ozračja	A
nas in nam povedali svoje zgodbe, ne bi o njih	prav	nič slutili.Ne vem več, kje jih je pobral esesovec	A
nazadnje je vendar odkorakal v urad po tolmača.	Prav	gotovo, da jih je ljubljanski fant, ko je prišel	A
za kolonialne posesti. Zato ti, André, nimaš	prav,	ko v predgovoru sprašuješ bralca, če ne bi kazalo	A
izvrševalcev njihovih zamisli in povelj. Nimaš	prav,	ker ne da bi se zavedal, sprejemaš zlo, ki te	A
razločiti, kakšne narodnosti so, a navsezadnje nima	prav	nobenega pomena, če so Norvežani ali Holandci	A
svojim delom. . /\ .. stran 241 . \/ A imate	prav.	Navadili smo se.	A
Otopeli smo. A zato je vendar bolj	prav,	če me ne morete zavoljo komisa, ki sem si ga	A
sesušenega, razpokanega kruha. Da, sem šepnil, imate	prav,	da molčite.In sredi paštnov sem ostajal sam	A
vagonov. In znova smo čutili, kakó je bilo	prav,	da smo se ob odhodu iz Harzungena sredi kaosa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani