Da je bilo ukvarjanje z bolniki nekakšno poroštvo pred klicami zla, je bilo res samó toliko, kolikor je res, da vé, kdor se ukvarja s poškodovanim telesom sočloveka, samó za ranljivost drugega, na svojo ne misli in je pred njo psihološko nekako imun. Drugače je seveda imunost slepilo, saj je bila moja okužba najboljši dokaz, pa še bolj Mladenov konec, kateremu sem bil priča prav zavoljo svojih ranjenih dihal. Robert ni s stetoskopom mogel ugotoviti, če je prizadeta desna stran ali leva.