Takšen je človek; čeprav hkrati misli na tiste, ki hropejo v vozilu in nič ne vejo, da sedijo na mrličih, ker so jim sami že v vsem podobni, je vendar obenem tudi olajšan, ker se mu je posrečilo v redu izpolniti svojo dolžnost. To se pravi, da je zahteva po zaokroženem redu, po zaključenem krogu lahko prav tako močna kakor druga najbolj humana nagnjenja. Ali pa se človek svoji naravi navkljub podzavestno navzame pravil ozračja, kjer se tudi smrt mora držati urnika in dnevnega reda.