prav (1.001-1.100)

Tudi copate spet drsajo.	Prav	kmalu bodo zraven mize in modela.In ni mogla	A
tudi naš papa šel v Francijo, si misli; bi bilo	prav	gotovo lepo, če bi šel. »Ali tam ne zažigajo	A
»Pa splakni ga prej!«	Prav	sredi trga je fontana, kamniti amoret se je	A
»Priden,« je rekla. »Takó je	prav,	da se že zdaj učiš.« Branko je splakoval vedro	A
naj zato joče, tepec! O, na tihem pa mu je	prav,	da je Karla o tem zinila. Kakor kak moški je	A
burja košare in vrče v Kanal, zavozi Štefan bank	prav	pod zid k rožaricam.Burja vzdiguje bankom platna	A
Najprej te, ki so starega datuma, ali poslušaš?« »	Prav,	prav, prvo tiste.Saj, seveda.	A
ki so starega datuma, ali poslušaš?« »Prav,	prav,	prvo tiste.Saj, seveda.	A
kakor ladjin rilec uperjen na ulico Commerciale.	Prav	na tem ostrem vogalu je izložbeno okno majhne	A
Lekcij je potreben, vem,« je rekel. »Ondan,	prav	ondan so iskali fanta za v prodajalno.« »Ti	A
V prostoru je bilo hladno, okni sta bili	prav	pri tleh, tako je lizalo sonce samo ozki rob	A
\/ Zazdelo se mu je, da v razredu nekaj ni	prav,	črke mu plešejo pred trepalnicami, ko da so	A
rekel Štefan na videz brezbrižno. »Ni bilo	prav,	« je rekel Branko. Štefan pa je samogibno šumotal	A
je samogibno šumotal z listom. »Kaj ni bilo	prav?	« »Parnik ne utone,« je rekel Branko in mu dal	A
spet nazaj: »Zakaj pa je bilo v slovenski šoli	prav,	a?«Potegnil je za blago, ki je delilo prostor	A
stran 148 . \/ Roki sta rjavi do zapestij,	prav	takó sta mu zagorela obraz in vrat.Vsa ostala	A
te moči cenila in zavidala. Kakó jo je potem	prav	zaradi te moči črtila. A vendar, lepo je bilo	A
mogla ubraniti vtisa, da spi s pocestnico. Ne,	prav	nič ne mrzi teh žensk, ki švedrajo ponoči po	A
hišo in vlak kdaj zdrdra mimo... A Fani je bila	prav	tedaj še bolj surova z mamo.Da je bil Rudi drugačen	A
Potem sta se oba režala, da bi bilo čisto	prav,	da jo poučita ... ha, ha, ha! »Ji bom jaz pokazal	A
Samo meni.« Cigareta ji je tlela	prav	ob ustnicah, in ko ji je ogorek padel na posteljo	A
drugim dekletom, a kaj vé, zakaj se mora pomiriti	prav	s pisanjem.In vsaka malenkost jo gane.	A
da je nihče ne gleda. Potem se je obrnila in	prav	takó moško odšla proti izhodu, samo svitek si	A
»Da?«	Prav	dobro se spominja, kakó je opazovala njene sive	A
»Basta.« In	prav	on, prav Rudi, ki je bil zmeraj z njimi in	A
»Basta.« In prav on,	prav	Rudi, ki je bil zmeraj z njimi in so se ga	A
bilo, ko da se je razbilo na tleh srce. Ja,	prav	srce. In tudi jo je takrat takó zabolelo pri	A
Nekdo je zaspano pel.	Prav	nunc Lojze je moral biti.»Oj zdaj gremo, nazaj	A
počivajte, nunca,« ji je rekla. A da je zdaj	prav	vseeno; kar je bilo, je bilo.Ja, tudi njihov	A
njem je bila njena mama, nunca Marija. Ja,	prav	mislila je nanjo.In kakor da jo je nunca Marija	A
svojih misli; ni mogoče. Ne pomaga nič, mora	prav	vstati, da si zapré okno. Nesluteno vprašanje	A
vse dni takó, poznata se in vendar se ne znata	prav	spoznati. Ni to, je pomislil, ni to.	A
Morda mu je vrgla za cigarete?	Prav	gotovo.Domenila sta se: če boš danes delal,	A
premaknil, kakor da ga tišina draži. »Potem je	prav	takó dobro, če si z golobom na visokem stolpu	A
takó dobro, če si z golobom na visokem stolpu.	Prav	takó imaš visoko točko, samo da je pod tabo	A
»Ljudje!	Prav,	a tu, v gorah ti je jasno, da so veliki ljudje	A
prizanesljiv. »Ali nisi sam priznal, da je	prav,	če sva v dveh? da sva močnejša pod temi strminami	A
čoln pa prihaja naravnost proti nji; zdaj je že	prav	blizu, zdaj bo v nji in se bo vnel od njenega	A
aluminij, vlili smo iz aluminija krila letalom	prav	zato, da smo zmeraj manj sami!« Srečko se je	A
človek to dilemo lahko postavlja, da je človek	prav	zaradi tega, ker si jo lahko postavlja, čeprav	A
kar si, ampak to, kar vé ona, da si, in je	prav,	da si!Plešeš, a ne smeš nabirati medu pisanega	A
kar je bilo skritega in globljega v njem. Ker	prav	ta neslutena domačnost je nov, nerazločen, a	A
ker je bilo tudi njemu nerodno in ni vedel	prav,	s katerega konca začeti.Obadva sta bila kriva	A
In potem sta molčala.	Prav,	povedal mu je, kar mu je šlo, si je mislil,	A
Nisi fašist?	Prav,	vendar ti ni jasno, da je še fašizem v tebi	A
Srečko, kakor da ga je pustil samega v kupeju	prav	zato, da bi ga preplavljala kakor noč prostrana	A
miren in hvaležen je Baconu, da je vzel v roke	prav	njegovo knjigo.Vse to je razumsko jasno.	A
ker ji je rekel direktor ‚ščaveta’. In zdaj je	prav,	da ima Milka, ker on je zdaj ‚naš’ in bo šel	A
videl ta naslov? In hkrati ne vé, zakaj se je	prav	zdaj domislil Jožice in Rezi, ki se smejeta	A
Potem še pravi: »Tiste bukve, bereš?	Prav,	prav, postal boš učen kakor tvoja teta!« »Čenčura	A
Potem še pravi: »Tiste bukve, bereš? Prav,	prav,	postal boš učen kakor tvoja teta!« »Čenčura	A
veš, kdaj lahko kaj zine!« In teta je imela	prav.	Seve, da je imela prav.	A
In teta je imela prav. Seve, da je imela	prav.	Tu je zdaj tisti Milko.	A
kolesa brat njegovega strica, ki ima hišico	prav	ob vodi.Zato ker je bil tak mlinski mojster	A
dedu, ko se je peljal z njim na ženitovanje?	Prav	gotovo.In v korjeri sta bila in nono je kadil	A
je stopil v to njuno spalnico, ki je nima rad	prav	zato, ker je že vsa določen smisel, ker je v	A
ljudi, njegove matere in njegovega očeta? In je	prav	tako že pripravljeno, nikoli novo, Starai fermo	A
belo morje, belo kakor rjuhe in vendar mokro in	prav	do postelje valoví in on si oslini ustnice,	A
Kakor da jo je z mislijo poklical in mora	prav	ta hip s tem, da je živa v ti sobi, dokazati	A
Seveda, komarji, ki pikajo očeta. In je	prav,	da so komarji, da je resničen vsakdanji večer	A
uniformo, midva pa sva bila sama.« »Tebi ni bilo	prav	seveda.« »Seve, da mi ni bilo.«	A
/\ .. stran 263 . \/ Tudi zato ne, ker je	prav	strah pred policijo, pred miličniki izvir vsega	A
policijo, pred miličniki izvir vsega gorja; ker	prav	strah maliči ljudi, da se potuhnejo in so izkaženi	A
kakor oče, ki je stal nekoč pred voščeno Mimico,	prav	takó sredi sobe kakor ona zdaj pred njim. »In	A
reševati iz sramu. »Nikoli ne veš, kdaj ti lahko	prav	pride takale slika na zidu,« je rekla. Da, to	A
v planine, ni tako samoten, kakor bi mi bilo	prav.	Avtomobili me prehitevajo, drugi se vračajo v	A
ki se iz Kobarida vzdiguje na Vrsno. Tam se	prav	takó gozd zdaj pa zdaj umakne ob strani, ni	A
in morja, do mestnih ulic in njihovih hiš in	prav	tako do obrazov in oseb, ki mu jih približa	A
ljubezen in se ji oddaljili. Naredili smo	prav	narobe od tega, kar delajo čebele; raztrosili	A
tudi drobec želje, da bi se me čimprej rešil.	Prav	gotovo.In mu nič ne zamerim, ker tudi zase vem	A
tukaj ves čas, ko je tisto trajalo, zdaj je	prav	tako še tukaj. In ta trenutek je zavoljo njene	A
lobanjo suva v ledja. Meni pa je bilo takrat	prav,	da se me rajnki ne dotika, in s težavo sem se	A
nemirno požira, med . /\ .. stran 15 . \/ tem ko	prav	takó neučakano prestavlja prednji taci.Tedaj	A
lesenimi stenami drgetajočo energijo, ki jo sproža	prav	pričakovanje zajemalke vodenega, a toplega vira	A
obrite glave vse sklonjene nad lesenimi žlicami.	Prav	takó zebrasto mravljišče, ki se zvečer odpravlja	A
naslednjega dne pozabil na Jeana, ker je privid mrknil	prav	tako hitro, kakor se je bil hitro prikazal;	A
belkastih in sinjkastih črt naših uniform takrat	prav	jaz tista zverižena vrsta nemških glasov, ki	A
za razpoloženje, ki se je nagonsko rodilo iz	prav	tako nagonske gotovosti, da imajo pogubne sile	A
tihem, a nič manj živo, upajo, da bo poplačana	prav	marljivost, ki ne odneha z delom niti v takó	A
glava je bila velika in okrogla, njegovo telo pa	prav	takó še zalito in nič podobno telesom prebolevnikov	A
na trmo o dozdevnih prednostih in razločkih.	Prav	zato pa se mi je zdelo neumestno, da mi po toliko	A
italijanske elite, prvič govori v človeškem jeziku	prav	tukaj, kjer je bilo vse človeško postavljeno	A
kapo nagradil oba hkrati. O, ne samó morebiti,	prav	gotovo so zmagovale celice; zakaj tudi če na	A
Dve baraki sta tukaj nedotaknjeni; dve pa	prav	tako zgoraj, zraven vhoda.V tej tukaj je bil	A
vedeli so, da je in da je zgrajeno v terasah, in	prav	takó, da se na najnižji terasi zmeraj kadi iz	A
kjer se človek poredkoma moti, tam so čutile	prav.	Takó kakor mi, ki smo iz tihih barak sledili	A
bili naenkrat prebujeni ljubimci, ki jim je	prav	v trenutku njihovega prebujenja razodeta obsodba	A
nagonsko sadistično napadalnost. Zato bi bilo	prav,	če bi se vodnikom posrečilo oživiti v domišljiji	A
obhajali drugačni občutki. Seveda mi je bilo	prav,	da francoski ljudje tako skrbijo za leseni spomenik	A
konca je prihajal tudi od tega mogočnega žrela,	prav	gotovo, a predvsem se je vzdigoval iz hladnega	A
nisem zavedal, s čim je kurjač segreval vodo, in	prav	tako znova čutim, da to vedenje takrat ne bi	A
Entlassung. Kar pomeni odpustitev, odpust, a	prav	takó dopust, nazadnje pa še slovo.In to je bil	A
André Leifa ni maral, a ne bi mogel storiti	prav	nič drugače.Samó fantom, ki so imeli v rokah	A
poslati s kakšnim delovnim transportom iz lagerja.	Prav	gotovo, da so takšne delovne skupine odhajale	A
njo, je pravzaprav grobar. Lahko je omejen, a	prav	nič ni potrebno, da bi bil tudi krut. Pri takó	A
prvi terasi in belo sinjemu nebu. In takó je	prav,	ker ne želim si pogovora, ne besed ne ljudi	A
morebiti je zdaj tudi moj korak takó nemiren	prav	zavoljo tega, ker se mi potopljene podobe prikazujejo	A
poglobila, a hitro od kraja, ko je Ivo zbolel.	Prav	dobro vem, evbazin in prontosil, ki so ju zdravniki	A
postali daljava in bližina enako abstraktni, a	prav	zavoljo sprememb, ki jih je napovedovala tista	A
nad nabuhlim telesom. V drugem satju pa so	prav	takó gnojne flegmone pod prevlekami, da je zrak	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani