ogenj (201-300)

rokah držal, govorici zemlje prisluškoval, skozi	ogenj	skakal, brezumno po poljih sredi belega dne	A
kletev Sodome in Gomore in naj jih sežge njun	ogenj.	Zemlja jih naj Žive pogoltne, kakor Datana in	A
tam po uradnih opravkih. Satanovega hlapca na	ogenj,	je vzklikala razjarjena gruča, ki se ni in ni	A
zemeljskih temin? Ali ni z njimi skakal skozi	ogenj,	ali ni v njihovo skrivno zavezo stopil, ko je	A
nemara najhujši mogoči heretiki. Skakali so skozi	ogenj,	prižigali so srca in govorili o enotnosti duše	A
je njen čvrsti objem. Z njim je bilo konec,	ogenj	in klešče in krvnik in sodnik in pobožno, pravično	A
drajna, krvavo štibro plačuje dan na dan.	Ogenj	in kri in zmeda vlada povsod.Krvoločni kruti	A
Kako bo s konjem? Sredi koče je prižgal majhen	ogenj	in si na njem prevrel vina. Vročega se je nalil	A
poklali za svoje zmešano bičanje, skakanje skozi	ogenj	in podobne neumnosti. -	A
Bo tekla kri? Bo	ogenj?	Potem se je tudi zunaj umirilo.	A
smodnikom. Vsak je znal žvečiti suh kruh in	ogenj	v viharju zanetiti. Čeprav so bili daleč tisti	A
To je štrik. . / . / stran 166 . / V	ogenj,	takoj v ogenj s tem papirjem. Doroteja je	A
štrik. . / . / stran 166 . / V ogenj, takoj v	ogenj	s tem papirjem. Doroteja je pograbila šop	A
Knez temin vlada v tej deželi. Zmeda in	ogenj	povsod.Beg.	A
Zdaj so ognjena kolesa in zdaj je nov začetek.	Ogenj.	Bobnenje zemlje.	A
udarci kladiv, ponoči je sredi palube gorel	ogenj	in v kotlu je kot v kakšnem hudičevem loncu	A
postavili vislice. Isto noč je nekdo podtaknil	ogenj	v hiši, kjer so bivali vojaki.Zdaj je šlo za	A
hotel med čudnimi besedami na palubi prižgati	ogenj,	je bila mera zvrhana. Zatolkli so ga.	A
krutemu morju v dušo. Imel je rane po koži in	ogenj	v telesu.Vodene oči so dolgo gledale gor v žareče	A
gost duh po bolezni. Zdaj so vlekli na kup, na	ogenj,	še zadnje cape in slamo.To je bil požar za žive	A
koncu? . / . / stran 304 . / Kdor ne gre na	ogenj,	kdor se ni s slamo pokril, komur se ni beli	A
Nekje drugje bo izbruhnila. Zato je	ogenj	veselo sijal. Vonj po sežgani, mrtvi, bolni	A
je tlel in se v vlažni kurjavi dimil manjši	ogenj.	Velik oblak se je dvignil s tistega konca, v	A
Možje so se ves čas glasno pomenkovali čez	ogenj.	Potem se je zataknilo.	A
sta v nekem daljnem pristanu zrla v neki drugi	ogenj,	v neko drugo, bolj modro nebo? Potikala sta	A
oblačil pa dovolj za oba. Zakurila sta velik	ogenj	in tiste kmečke obleke, ki so bile nekoliko	A
po slemenu hriba. Spredaj sta res zagledala	ogenj	in za lučaj stran še drugega.Tu po sredi med	A
njo v grmičevje, kot že tolikokrat doslej.	Ogenj	je bil spet tako blizu, da sta slišala glasove	A
cesti, sta iz prostora, kjer je včeraj plamenel	ogenj	in kjer je morala biti zapora, zaslišala številne	A
je dela. Zvlekel je dračje na kup in prižgal	ogenj.	Pustil je, da je zgorelo in začelo nalahno tleti	A
. / nenadnem snu zdrznil in dvignil glavo.	Ogenj	je še vedno tlel, zgoraj pa je blag veter pregibal	A
pomislil, moram čez. Vstal je in naložil na	ogenj.	Potem se je z naglimi koraki napotil v gozd	A
silo kar zna teči. Na robu vasi je prasketal	ogenj.	Debele veje so pokale, kot bi kdo s kovino udarjal	A
se je kadilo, kot bi spodaj besnel peklenski	ogenj.	Strahoten smrad se je dvigoval.	A
spodaj, v hišah utripajo lučke, nekdo prižiga	ogenj	pod oglarsko kopo.Buhne, plamen buhne iz tistega	A
spodaj, v hišah utripajo lučke, nekdo prižiga	ogenj	pod oglarsko kopo. Buhne, plamen buhne iz tistega	A
enaindvajsetega prosinca, na dan Svete Agnes prižge svečo,	ogenj,	plamen sveče je stik med njim in njo, med onim	A
zamišljen, s svojimi odsotnimi očmi, ki so gledale v	ogenj	inhkrati vase, boleče lep obraz.Vsi drugi obrazi	A
skoznjo, ampak vanjo, kar predolgo, pogledala je v	ogenj,	da so jo zaskelele oči, pomislila je, da bi	A
ki je bilo podobno onemu v noči, zagledala v	ogenj	in se zdrznila, ko je pridigar z močnim glasom	A
je bila. Pridigar Tobija je sunil poleno v	ogenj,	da se je zaiskrilo pod krošnje dreves.Dvignil	A
izžge srce, četrti je poljub. Poljub je že	ogenj	sam. Potegnil je žareče poleno iz ognja.	A
razvrata. Pridigar je vrgel poleno nazaj v	ogenj.	Spet se je razžarilo, za hip zaplamenelo in pognalo	A
nezbranosti, samodejne radovednosti. Poljub je že	ogenj	sam!Kdaj je že slišal tako gorečo in ognjeno	A
med plameni na drugi strani. Med njima je bil	ogenj,	okrog pa vedno bolj molčeči ljudje, noč je šla	A
sredi med njima je v mirnem žarenju izgoreval	ogenj,	dim se je sukljal pod jasno jutranje nebo, med	A
jasno jutranje nebo, med njima se je prižigal	ogenj.	Rdeče kresnice nad krošnjami so zmedlele	A
se priklanja, kakor se samo on zna. Sinočnji	ogenj	ga je odnesel, brez bolečine ga je izžgal.Tako	A
ognja, jaz jih hočem približati, poljub je že	ogenj	sam in topla kača zdrsne vame, velike vode ne	A
moji notranjosti, ob mojem stokanju je zagorel	ogenj.	Ali sta mož in žena? je strogo vprašala	A
Zdaj ni videla več samo njegovega pogleda skozi	ogenj,	plamenečega pogleda, zdaj je čutila tudi njegove	A
oviti, kadar pride vodovje in tudi kadar pride	ogenj	v telesu, tudi ona ga pozna, njegovo, njuno	A
približala razbeljeni žerjavici, poljub je bil	ogenj	sam, zdaj gori v njem.Zakaj ni ostala na Dobravi	A
poželenja so ga zagrnili, vseeno je bilo, ali je	ogenj,	pri katerem sta se vžgala njuna pogleda, ali	A
prostranega trga zato, ker se tam ne more nič zažgati,	ogenj	nikamor ne preskoči v tem suhem, za ta junijski	A
toplo. Na sredi so namreč previdno zakurili	ogenj	in postavili požarno stražo, ki je vso noč trgala	A
noč odtavali dve postavi, človek bi dal roko v	ogenj,	na katerem se kuha konjetina, če ni res, da	A
vse hiše na trgu, le lesene Marijine kapele se	ogenj	ni dotaknil, lep čudež, ni kaj, a v primeri	A
jo je, potem je prišla vročica, zajel ju je	ogenj,	Katarino in Simona, vroče tlenje teles, visoki	A
dnem tudi dan njihovega, našega življenja.	Ogenj,	ob katerem se grejemo, s pomočjo katerega kuhamo	A
pomočjo katerega kuhamo to žival in to rastlino,	ogenj	ugaša.Ugaša dan, sveča, ugaša naše življenje	A
streliva in živeža, havbice čakajo, da bruhnejo	ogenj,	sablje so izdrte, konji hrzajo, za popotnega	A
pričvrstili, potem pa pod njim zakurili ne premočan	ogenj.	Če je ogenj previsoko vzplamenel, so ga brž malo	A
pa pod njim zakurili ne premočan ogenj. Če je	ogenj	previsoko vzplamenel, so ga brž malo podušili	A
tudi naprej ljubila, tako je rekla, tudi ko bi	ogenj	použil njegovo meso, ko bi ga zgorelega in upepeljenega	A
čarovnico in jo spravijo na grmado, vendar se ji	ogenj	izogne, niti en las ji ne zgori. Agnes živa	A
zasmejal, Joo, je zaklical nekomu, ki je podtikal	ogenj	pod streho lesene kolibe, Joo, si slišal? mala	A
zloščeni in čakajo, da bodo zjutraj bruhnili	ogenj	in bodo njihove granate raznesle meso tvoje	A
kakor tvoj trebuh, da ti ne bi bilo treba pod	ogenj	pruskih kanonov, v kateremkoli svinjaku bi raje	A
bateriji, izdreti sabljo in ukazati napad, ukazati	ogenj,	kajti ogenj bo prišel tudi z one strani, krogle	A
sabljo in ukazati napad, ukazati ogenj, kajti	ogenj	bo prišel tudi z one strani, krogle, granate	A
pobočju onkraj močvirja, kanone, ki bodo bruhnili	ogenj.	Noč je, tvoja zadnja noč.	A
dviguješ sabljo, da bi svoji bateriji ukazal:	ogenj.	In čakaš, da bi iz žrel cevi bruhnil ogenj in	A
ogenj. In čakaš, da bi iz žrel cevi bruhnil	ogenj	in raznesel pruske glave in ponesel v kranjsko	A
Leuthenu, toda nekdo bo hip pred tem tudi ukazal	ogenj,	na tistem lahnem travnatem pobočju, skoraj črnem	A
čez gradbišče, v čuvajevi baraki žari majhen	ogenj,	pred očmi se ji zamaje južni zvonik, to ni privid	A
	Ogenj	V hiši zločincev, ki ji pravijo Schergenhaus	A
pozeba, ki je grozdje tako posmodila, kot bi ga	ogenj	ožgal.Odložil bo pero in nemirno bo stopil	A
hrbtu, stopi k peči in odsune železna vrata.	Ogenj,	globok ogenj iz notranjosti, iz drobovja peči	A
peči in odsune železna vrata. Ogenj, globok	ogenj	iz notranjosti, iz drobovja peči mu zasije v	A
stavek, vreden teološke disputacije. Človek je	ogenj,	reče, stopiti se mora njegov ovoj, da se bo	A
njega opeklo in scvrlo, zakaj on ve, kaj je	ogenj	in kakšna je njegova moč. Tam okrog grmade pa	A
kupoval kruh. Za njegovim hrbtom buta in bobni	ogenj	krušne peči.Sholar ga gleda in ga ne vidi.	A
zublje, filozofsko brado, natrto s solitrom,	ogenj	in dim, molitev in kletev, valovanje množice	A
vedel, da je s svojimi knjigami prižgal drugačen	ogenj	od tistega, ki uniči in požre slabotno in minljivo	A
zemlje in jih metali v reko. Ne ve, da bo isti	ogenj,	ki ga je videl ta dan, požiral njegove knjige	A
nekoč s svojim pogledom nekaj sprožil, prižgal	ogenj,	izklical isto usodo, ki je klicala njega.	A
da bi bila ožgana, kakor bi jih bil osmodil	ogenj,	skozi katerega je telo že padalo.Človekov skušnjavec	A
Pripadniki nekih srednjeveških sekt so skakali skozi	ogenj,	v Rusiji so goli tekali skozi gozdove, v Nemčiji	A
imeli izbruhi tekanj, bičanj, skakanj skozi	ogenj	v človeški zgodovini zmeraj razumljive duhovne	A
veku je bilo treba za tako reč skočiti skozi	ogenj,	potem so te bratje in sestre, zlasti če je šlo	A
Kamera je šla noter v kamin, v veselo plameneči	ogenj.	Zabliskale so se reklame.	A
boleznih. Gangrenozna zastrupitev je bila	ogenj	svetega Antona.Hemoroidi pa so bili bolezen	A
to tik pred Kennedyjem, je zgoraj peklenski	ogenj	in je vroče, spodaj pa so hladne nebeške pokrajine	A
policijskih in gasilskih vozil. Spet je buhnil	ogenj,	sklenil je, da bo žensko vlekel skozi plamene	A
bolna in ni se mogla premikati. Tedaj mu je	ogenj	začel žgati oči. Spomnil se je na očala in si	A
pomlad 1897. In potem je šlo vse skupaj v	ogenj	in v nič.Od vsega tega je bil pomembnejši en	A
knjig, da jih je potem goltal vzplamnevajoči	ogenj	in ga grel v od ljudi in boga zapuščeni samoti	A
pritrjene predmete. In tedaj je možak zaprosil za	ogenj.	Velikokrat je ravno zavoljo tega, zaradi nenavadne	A
Pogumna in drzna, vabljiva misel se je kot	ogenj	širila, preskakovala in se vtihotapljala v vsakogar	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani