ogenj (101-200)

/ Razočaranje Smrt je legla na moje srce,	ogenj	pod skalo pa ni zamrl; ubijaj, kriči, zatiraj	A
smeri v melanholiji, v dušeči temi, vzpni se kot	ogenj	preko ovir! Plamen žareč bo presekal temo, kakor	A
njihovih očeh ni več oči, v njihovih očeh le še	ogenj	gori, ubija in v smrti združuje ljudi. Štirje	A
................................. 90 Goreči	ogenj	brez plamena ..............................	A
zapel haji, hajo. . / . / stran 92 . / Goreči	ogenj	brez plamena Goreči ogenj brez plamena v mojem	A
stran 92 . / Goreči ogenj brez plamena Goreči	ogenj	brez plamena v mojem srcu zdaj gori, nobeden	A
zlijem vanj ti željo, ki gori, in z njo zanetim	ogenj,	ki le tli ... Razvnemi žametno telo, ki od strasti	A
ni oglasil, četudi je del božjega blaga? Se	ogenj	Leta hitro je pogasil, zatne ga huda ura, noč	A
čakaš, da bom prišla, da bom razprla roke za	ogenj,	ki žari na tvojem čelu. Morje Morje, cvet	A
tam pod brežino si celo kuhajo. Komaj opaziš	ogenj	in kotel nad njim, ker ni skoraj nič dima, saj	A
nič dima, saj kurijo samo s suhljadjo. To je	ogenj,	ki daje uporabno in blagodejno toploto brez	A
uporabno in blagodejno toploto brez dima, tam	ogenj	brez haska in z obilnimi dimom, tukaj resni	A
veliki in živahni očesi izžarevali nekak poseben	ogenj;	malo kazil ga je mozoljčasti in pomodreli nos	A
Glejte, da mi ne svetite preveč po šupi! Še	ogenj	mi zanetite.« Soseda pijeta in molčita	A
avstro-ogrske tako zvane 8 cm Ruso-baterije	ogenj,	ko so opazile na torpedovki srbsko zastavo,	A
Medtem, ko so v dobi rekatolizacije vrgli v	ogenj	skoraj vso protestantsko slovensko knjižno dediščino	A
znali revolucionarji med drugo vojno vreči v	ogenj	kar živega slovenskega pesnika... med Slovenci	A
In zapori so dve desetletji polni. In spet je	ogenj	za slovensko knjigo kakor za kup odvrženega	A
svetlobi in tudi se je premikala kakor skozi	ogenj,	ko je slačila Evko.Rdeč njen obraz, rdeče njene	A
so privezali žrtev h kolu in zanetili pod njo	ogenj.	Rajali so z manganeli in s sekirami v rokah.	A
ustavil visoko v zraku kakor bezgov cvet, ki ga	ogenj	zlati.Potem je cvet padel in iz presekane cevi	A
spremiti v šolo. In še prej postaviti juho na	ogenj,	če naj opoldan zakuha riž.In stanovanje?	A
Na koru so bila dekleta in njih barve kakor	ogenj	goreč na oknu sive domačije. »Počasi in resno	A
s svojo roko zadušiti pesem v sebi, pogasiti	ogenj	v sebi, kakor mati, ki si bo pretisnila telo	A
ganotja njen domači zvok, še v osrčju mojem	ogenj	vnema, ki zagrnil ga je mrak globok. Zbor se	A
molka; morda pa tudi zato, ker žge tudi njega	ogenj	kakor mamo in Mimico.Tudi žarek, ki se je stisnil	A
kakor siva lokomotiva brez koles vse dni bruhala	ogenj	in dim v gorsko nebo, ponoči pa je visela ognjena	A
je blazen občutek, da smo bitja, katerim je	ogenj	pred spočetjem uničil matere; in nesmisel človekovega	A
stran 40 . \/ tiščijo, da bi zadušili živi	ogenj.	In pri tem skakljajo, da bi z gibanjem oddali	A
hrepeni po novi združitvi. Samó da je puščavski	ogenj	čist, peščena zrnca nedolžna, medtem ko so tukaj	A
je na dobrem, ker čuti, ko da ga je zapekel	ogenj	na licih.Razločno in natanko čuti.	A
»Če ne pozabiš svojega jezika, sta olje in	ogenj,	če ne znaš tujega, je zasmeh.« Spet sta dolgo	A
sta in tiščijo, tiščijo, da bi zadušili živi	ogenj.	In skakljajo, brivec pa je zdaj posadil staro	A
gledam in jih zavidam, da so veliki in netijo	ogenj	v kočah.Dečki imajo kurja peresa okoli glave	A
kukala sem v zapuščeno kočo, v kateri je gorel	ogenj	in se je kadilo skozi kamne.Tedaj so prišli	A
eden sunil z nogo v zid in koča se je sesula na	ogenj,	ki je gorel v nji.In rjavo pločevino, ki je	A
Renato, Branko in Carleto na produ že kurijo	ogenj	in naplavljena plutovina tli in se kadi, da	A
me!« kriči Laura. Renato je zapustil ciganski	ogenj	in splaval do školja.Vrgel se je z glavo v vodo	A
visokega zidu so bila, ko se je zbral v njih ves	ogenj	zatona, zlata jabolka iz pravljic.Tisti zid	A
obvarovali zubljev.« »Saj se zares zdi, da je prodrl	ogenj	skozi kamnje.« »Z akacij in brestov pa so odletavali	A
sunkovito rezal veje, ko da mora pogasiti ves	ogenj	jesenskih grmov. BREZVETRJE Impresija Burja	A
pasu. »Priden,« je rekel, »zakaj če ne - ti	ogenj,	jaz ogenj!« »Prav zares ti ogenj, jaz ogenj	A
Priden,« je rekel, »zakaj če ne - ti ogenj, jaz	ogenj!	« »Prav zares ti ogenj, jaz ogenj...« je ponovila	A
če ne - ti ogenj, jaz ogenj!« »Prav zares ti	ogenj,	jaz ogenj...« je ponovila in se nasmehnila; njen	A
ogenj, jaz ogenj!« »Prav zares ti ogenj, jaz	ogenj...	« je ponovila in se nasmehnila; njen smehljaj	A
vzkliknila in se neprizadeto smehljala. »Seveda, jaz	ogenj	- ti ogenj,« je rekel vedro, a vendar z odtenkom	A
neprizadeto smehljala. »Seveda, jaz ogenj - ti	ogenj,	« je rekel vedro, a vendar z odtenkom dražljivega	A
vendar z odtenkom dražljivega naglasa. »Ti	ogenj,	jaz ogenj,« je ponarejeno resno pritrdila.	A
odtenkom dražljivega naglasa. »Ti ogenj, jaz	ogenj,	« je ponarejeno resno pritrdila. »Zato je bolje	A
strdila v kamen, ki mu je mrzlo obležal v drobu.	Ogenj	ustvarjalne radosti, ki mu je prej ožarjal obraz	A
je okamenelo v živ kamen, v kremen, ki skriva	ogenj	v svojih žilah in žilicah.V Temnikarici je bilo	A
Nato so popokala stekla.	Ogenj	je švignil iz hiše.Plameni so obliznili zid	A
vse. Sonce da moč ... sonce da luč ... sonce da	ogenj,	o, tudi ogenj da ... sonce da ... sonce da - sonce	A
moč ... sonce da luč ... sonce da ogenj, o, tudi	ogenj	da ... sonce da ... sonce da - sonce!Tako je to	A
balalajki sta utihnili, tamburica je onemela,	ogenj	na ognjišču je ugašal in ugasnil.V kuhinji je	A
jih prodajam. Ah, kako me bo žgal peklenski	ogenj,	kakor žganje, da, da ... kakor je božja volja	A
oblačila, dojenčki so pozaspali - v pečeh pa gori	ogenj,	diši po smoli in trhlem lesu, dim se vije skozi	A
tem, kako bo mojega zapeljivca žgal peklenski	ogenj,	kako je Bog neskončno usmiljen in pravičen in	A
briga, če bo mojega zapeljivca žgal peklenski	ogenj!	Ali bom zaradi tega kaj na boljšem?	A
Nihče ne ostane blizu. Tako, kakor bi se	ogenj	sam zažgal in sam umrl.Kako pa ne.	A
in zgaga me peče. In če kaj bleknem, je brž	ogenj	v strehi.Razsajajo, skačejo in otepajo z rokami	A
usahle oči so se ujele v zimsko pokrajino. Ves	ogenj,	kar ga je še bilo v starkinih očeh, je zagorel	A
bridko zdrseli na čelo. Podtaknila je, da je	ogenj	veselo zacvrčal.In oči so ji spet ušle skozi	A
Oči, oči pa so bile žive. Ves nekdanji	ogenj	lepe ženske v njih.Njena ušesa so prisluškovala	A
dlanjo pobriše pepel s kamnitega praga, ki mu	ogenj	ni mogel do živega, in sede nanj, se pomiri	A
in v izbo, kjer je skozi okno zlivala vodo na	ogenj,	ki so ga ujetniki zakurili pod kapom. Med ujetniki	A
vliješ na vse skupaj nekaj kozarcev vina pa je	ogenj	v strehi.In kakor je pri vseh ljubezenskih prepirih	A
Najdù molči. A v očeh je	ogenj,	kot v očeh divje živali in lasje se mu vsipajo	A
vse, kar je imel on. Z njo je umrl v njem ves	ogenj	ljubezni.Niti iskrica več ne tli.	A
Kaplja in nič več. Na	ogenj	pade in še nov zubelj prasne kvišku.	A
metrov, vežna vrata so bila odprta, videl je	ogenj	na ognjišču in senco, ki je huškala mimo.	A
pepel, stari Ravničar pa je bil živ kakor sam	ogenj.	Ta ni niti vedel, da ima kmetijo, stari pa je	A
po njem. Dedci seveda v smeh, Ravničar pa v	ogenj	in k vratom, češ: Takoj bomo videli!	A
Matic je jasno videl, kako je iz letala siknil	ogenj	- in še isti hip je butnil vanj neznani vihar	A
plamen. Nato z odsekano kretnjo vrže glavnjo v	ogenj	in se naglo okrene. »Čakali ga ne bomo	A
Vsi trije tanki se ustavijo in začno bruhati	ogenj	v nemško utrdbo. Nemška utrdba se preda	A
Jejhata, jejhata, ti so prišli pa po kostanj v	ogenj!	« In imel je prav, kajti h kosilu so	A
in okrutnosti, je vsaka tolažba samo olje na	ogenj.	Zato zdaj vsi sklonijo glave.	A
stopila v kuhinjo. Najprej je skrbno pogasila	ogenj,	nato pa je spet dvignila lonček, češ mleko je	A
celo tako razkačilo, da je zvrnil pisker vode v	ogenj	in se zatekel v prazno izbo. Legel je	A
nocoj bi bil vsak rad doma za ognjiščem, kjer	ogenj	prasketa in se moli večerna molitev. Morda ima	A
si ruvali lase, zadaj za mestom pa velik sij.	Ogenj.	Vesoljna blodnja.	A
samo majčken pritisk zadostuje in cev bruhne	ogenj	in žveplo, prijemaš se za prsi, Kujbišev, vroča	A
njegovo poželenje je po meni, ko prihaja ko	ogenj,	plamen grabi v prazno voščeni zrak - da zbuja	A
plamen. Dima ni bilo skoraj nič, kakor da je	ogenj	šele hip pred tem zajel lahek strešni les.Slišati	A
v čisti jutranji svetlobi. Kazalo je, da bo	ogenj	zdaj zdaj preskočil na sosednjo streho, iz vasi	A
zazrl proti vasi, morda prav k hiši, ki jo je	ogenj	zdaj požrl že do temeljev. V bližini goreče	A
pametnega vzela, preden bo tudi sem preskočil	ogenj	in tisto, kar bi utegnila pametnega najti, uničil	A
na mizah, v kotu pa je v prepihu zaplapolal	ogenj	smolnate plamenice.Nekaj možakov je sedelo okrog	A
sanje, grde bolezni ter palčniki, natezalnica,	ogenj	in drugo kar je s črko in dejanjem določala	A
v pozni uri, vaš obraz včeraj pred cerkvijo,	ogenj	za vašo hišo.To so znaki.	A
Lahko pa so sklepali. Za hišo je gorelo in	ogenj	se je sam pogasil.Izginila je podgana, žival	A
Po telesu je imel brazgotine, v njem žareč	ogenj.	To so povedale njegove oči pred cerkvijo.	A
način nekaj govoril in razlagal, je gorel velik	ogenj.	Prihajajoči so metali vanj svoje plamenice in	A
s široko odprtimi očmi je gledal v plameneči	ogenj	in tedaj je slišal: spodaj je bilo gibanje in	A
se je z bližnjega hriba zaslišalo zvonjenje,	ogenj	pa je zaplamenel visoko do krošenj dreves.	A
Zdaj se zbirajo. Potlej boj, uboj,	ogenj,	prevrat.Niso še dovolj polne temnice.	A
A bil je z njimi! Skakali so skozi	ogenj,	prisluškovali govorici zemlje.Gledali so goreča	A
temin in zemlje prisluškoval? Ali je skozi	ogenj	skakal? Ali se je v temni noči na gozdni	A
in noči je hodil v ljudi, delal je bolezni in	ogenj,	uničeval živino in pridelke, njegove dekle so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani