ob (601-700)

sem videl, da je ležala na divanu mirno, kakor	ob	mojem prihodu, s polzatisnjenimi očmi in povešeno	A
perotih dviga se do néba, do Jehove ...	Ob	belo róko Salomon opira trudno glavo,	A
vzdihi sužnih prs nocoj iz njih zveníjo ...	Ob	belo roko Salomon opira trudno glavo,	A
ti si kraljestvo moje!“ . / . / stran 75 . /	OB	GROBU TIRANOVEM Upognil zdaj si glavo,	A
pot ne hodi mi drznó!“ . / . / stran 77 . /	Ob	knezovih besedah teh vsem divja strast vzplamtí	A
ježí košate. Polumesec na šatorih belih	ob	ostrogu blíska se krščanskem ... Ne rešítve	A
visokem, sivem gradu svojem; ž njim sedí	ob	mizi družba krasna, družba krasna samih slave	A
pravico je dobil in srečo!“ In vsi gostje molijo	ob	truplu -- a po beli cesti dirja Hojzič.	A
INTERMEZZO V NEBESIH Visoko tam nad zvezdami	ob	oknu bog sloní in Azraelu, angelu, otožno	A
zemljo dol hití ... Visoko tam nad zvezdami	ob	oknu bog sloní. SLAVINA	A
To premišlja Henrik v strasti svoji tam	ob	Peni na visokem gradu, na visokem gradu kralja	A
NOVELETA Noč pomladna je objela beli dvorec	ob	Ljubíji; tam za vrtom, izza góre prisijál	A
okovih. Kadar so v očéh gorele solze	ob	spomínu nate, kadar je bledèl obraz moj	A
so splahnela, oslepele so oči, nogé so	ob	kantonih že omahovale; koprnenje sámo je	A
Navsezadnje, Bog se ga usmili, se je zgrudil	ob	cesarski cesti -- takrat se je prikazala	A
takrat se je prikazala slepcu, videl jo je	ob	poslednji uri, preko jarka je iztegnil roko	A
sinoči: žarelo nad teboj nebó je sinje,	ob	tebi cvela je pomlád zelena. Tedaj pa k zemlji	A
‒ Ne skrij svojega noža, kavalir ‒ naj spi	ob	tebi in boža tvoj vrat ‒ Če ga zavržeš, ne boš	A
www.omnibus.se/beseda) Vsebina Smreka 6	Ob	Rabeljskem jezeru 7 Zimsko dopoldne 8 Ah, ti	A
kvišku raste iz poljane. . / . / stran 7 . /	Ob	Rabeljskem jezeru Glej, tiho, mirno in pokojno	A
rahle v dalji so pojemale, veternice se nadahle	ob	njih so objemale. Ah, prihajali so, vršali vetrci	A
Postala je sentimentalna, bolj stisnila se	ob	kamin. V parku Samotno sanja drevored svoj	A
Jesen Jesen ... Večne kaplje dežja	ob	okno bijo, za drugo spet druga počasi, težko	A
. / stran 48 . / Jutro Topoli še sanjajo	ob	jutranji cesti, že škrjančki naznanjajo v zraku	A
nizko sem to noč nocoj. Kot blažen duh tam	ob	neba prestoli v svetost mi duša verovala je	A
pastir si naj odganja! In brez moči je, kdor	ob	prošlosti živi, nikdar ne oni, ki kljubuje in	A
nizko sem to noč nocoj. Kot blažen duh tam	ob	neba prestoli v svetost mi duša verovala je	A
kot so denarci ti, hej, Peregrina bi vstala	ob	polnoči. Mesec dostojno zre doli z neba ‒ kot	A
gleda nanj. Zunaj v senčnatih vrhovih jesen	ob	prijetnih dnovih mu šumi, tam v daljavi čez	A
in nem in strmim ven brez konca in trepečem	ob	tvojem spomini. Kaj tak žalosten, tih in zamišljen	A
da kdor čuje jih, vsak se zgrozi. Vsak kamen	ob	uri, vsak list oživi, v vseh podobah vrag uganja	A
po gorah, po vrteh, spet pa srce se ti miri	ob	hišah in vaseh ... Pozdravljene mi, hiše ve, lepo	A
poležejo stebla v dotik mrtvopisnega ivja prišita	ob	poti samotni, kjer severna tožba iz skrite bolesti	A
pripovedko zarjavelega hidranta in rova bunkerja	ob	volčji češnji povrže znojno junijsko žužnjavo	A
29 INTEKS	Ob	skrpanem dvorišču srenje tkalcev izpod nemikanih	A
31 HIŠNA ŠT. 19 Pešhoja	ob	kolesu skoz Čirče kot božjepotne peze stanca	A
I. Približno	ob	pol petih se je grofica nenadoma sama odpeljala	A
kenotafu troedinosti kraja, časa in jezika, kakor	ob	ritualnih gibih zavesti šestkrat prebodena lutka	A
obmolkli osami; zadnje oktobrske noči v kapelici	ob	zidu : lik neznanke, prsti trde bridke zanke	A
do Jahača doni zamaknjena skozi slanico sonc	ob	emajliran kontrapost obzidja kot pavke zrelosti	A
krivoprisežnih kraljevanj koaguliran Kranj. 55	OB	REKI I.	A
prizorov mrtvi tek pesem bo, glinja napoj	ob	jedi pelina, a mila zapoje V HUJE - POTLEJ V	A
pelina, a mila zapoje V HUJE - POTLEJ V MESTO	OB	REKI, V MOST, OB REKI V MESTO - POTLEJ V HUJE	A
zapoje V HUJE - POTLEJ V MESTO OB REKI, V MOST,	OB	REKI V MESTO - POTLEJ V HUJE; sredi življenja	A
podvajanja več in več in bolj in bolj . . . 59	OB	REKI II. Pod kalno kopreno prerokbe komorno	A
raz kór krotkó pogrkujoč koroški zbor in gol	ob	goli glog galop grlenih madrigalov struge gládi	A
Včasih kaskade oneme in šum sprehajališča	ob	kanjonu hripav hlapi hlepeč hudo, hudo in huje	A
izpraznjeni navkreber in razvezani vnikamor tik	ob	škarpi - ni tretji dar, ni kelih zlat, le	A
lesene stopnice, za težkimi vhodnimi vrati,	ob	kamnu, na polstenem mraku, v postanem trhlem	A
jutro, dete vesne mlade"). ROMAN (str. 41):	ob	pol petih se je grofica. . . (variacija pogosto	A
). MOST (str. 59): pesem bo, glinja napoj	ob	jedi pelina, a mila zapoje (po prvem verzu Homerjeve	A
MALA DELA Izmišljujem si opravila, mala dela	ob	vsaki polni uri. Že korak naprej imajo žužki	A
dosegam daljav. Ostajam sama sebi namen, kot	ob	rojstvu. Ne sežem niti do tvoje sence, ki se	A
Silno tesen, zatesnjen.	Ob	uri so se vanj zgnetli obrazi.Skozi mnogo vrat	A
Nekega dne je Vratolomno zbolel.	Ob	uri, ko bi se moral zriniti v tesnobo, je bil	A
košček telesa. Kot lateks se mu je lepila koža	ob	mišice, meso pa se je zažiralo v hrustanec	A
voljni lasje iz ločja. Občasno kaj lepega obsedi	ob	njej, včasih sem to jaz. Bom ljubil Ko bo	A
Pol voda, pol pesek ... Imamo skupni vdih:	ob	jutrih ležemo k budnosti.Potem z roko v roki	A
hranljive snovi. . / . / stran 45 . / Prepih	Ob	oglatih dnevih me razpiha na primarne sestavine	A
Sonce sije. . / . / stran 47 . / Prizidek	Ob	hiši je prizidek. V njem so mravlje in stara	A
slovenskih pisateljev, po poklicu glasbeni pedagog,	ob	prostem času študent (ob delu) slovenščine na	A
poklicu glasbeni pedagog, ob prostem času študent (	ob	delu) slovenščine na FF v Ljubljani, živeč v	A
čem v kosmata vam ušesa, potem razbijem vam	ob	glave gosli. II Človekov Sin je bil pač	A
do zahoda. Od izvíra do iztoka Srečen rod	ob	tebi biva; Malo tu se solz preliva, Malo tu	A
Kaj deček kališ mi bistro vodó! V njej gleda	ob	robu se mlada cvetica, V njej gledajo jasna	A
razprostíra; Penečih valov tu šum se glasán	Ob	steno vbija, pojema, umira. Hinavstvo in laž	A
moreš, ti ženskam delaš zabavo, Češ vedno živeti	ob	kruhu in vodi?”‒	A
vse končano; V pok�j so ga nesli v južno stran	Ob	potu v belo Ljubljano. ‒ Turki na Slévici	A
pomoči v sili. Ko čez poljé se vodnji val Vali	ob	hudi uri, Rohneča se dervi druhal, Ne branijo	A
bliska tamnó, Kozarec zgrabi s serdito rokó,	Ob	tla ga trešči, da zazvenči, Na sto drobnih koscev	A
Mostovi 59 Mrtvim tovarišem 61 Spoznanje 63	Ob	oddaji radijskih aparatov 65 Poetom 67 Po tisoč	A
dni. . / . / stran 10 . / Pomladni sonet	Ob	starem mlinu blizu borov nizkih ni več vetrov	A
dolino vodi, nad njo se bele breze pno v nebo,	ob	brezah belih reže plug zemljó, za plugom kmet	A
zajetega v bol in tovarniški dim. A kadar	ob	vinu mu v žilah vzkipi, takrat bi vso plačo	A
43 . / II Ne bo me strlo to, da ni te več	ob	meni, še više dvignil sem glavó, še bolj mi	A
in vendar sem dodobra te poznal, tovariš, ki	ob	zidu klecnil si krvav. Ne vem, če tvoja mati	A
cementu vzvalovala. . / . / stran 65 . /	Ob	oddaji radijskih aparatov Prešel je čas, ko	A
moji, moji fantje zlati, krila bi vam morala	ob	rojstvu dati, krila in roke, mogočne kot so	A
37 . / . / stran 4 . / Svidenje 38 Sirotek 39	Ob	morju ... 43 Pa moj otec ... 44 Lastovica 46 Huda	A
cvetlice in jo vitez Jurij s cvetjem vred izsuje	ob	vodice ... Jaz pa pojdem tja iskat ...	A
zgodaj v mladem jutru. Preden sonce vzide,	ob	vodici čaka, ob vodici hitri, viteza junaka	A
jutru. Preden sonce vzide, ob vodici čaka,	ob	vodici hitri, viteza junaka. Dolgo čaka, ves	A
dan na dan ‒ zaman ... . / . / stran 43 . /	Ob	morju ... Ob morju, ob šumečem morju, otožna	A
Ob morju ...	Ob	morju, ob šumečem morju, otožna deklica stoji	A
Ob morju ... Ob morju,	ob	šumečem morju, otožna deklica stoji, na bregu	A
vetrovi. - Bridko je spoznanje: Nihče ne solzi	ob	sveži se gomili! Meni iz očesa grenka solza	A
Kdo bi vedel? Lani stala je	ob	stezi bukev bolna nanjo sedla je zelena ptica	A
glasom zašepeče: »Veš li, sosed, da so včeraj že	ob	zarji tukaj mimo po stezici šli drvarji?« »Vem	A
krizantem. Jaz pa pojem pesmi žalostinke- ti	ob	njih postal bi mrk in nem. Vriskaj, moj pastirček	A
bova eno, ko mrtva na odru bom spala... Odgrnil	ob	vzglavju odejo mi boš aspidister zelenih povedal	A
draga ne tako! Ti mi daj poslednji tihi dom:	ob	prijazni cerkvici na gričku v od Boga izvoljenem	A
ptiček. Z materjo vedno tja sva hodili, ko	ob	večerih ave so peli farni zvonovi.S sabo sva	A
Dolina, paradiž ti izgubljeni!	Ob	tvojih bom potokih spet hodila Lesovi me pozdravljajo	A
verujem v zmago dela! . /\ .. stran 31 . \/	Ob	izviru Srebrni studenček v daljo tiho teče z	A
si živo, moraš peti! . /\ .. stran 33 . \/	Ob	iztoku Po ravnini se zaspana vije reka; vanjo	A
stezica in sleherni gozdič in gaj, strm breg	ob	potočku prepoln je spominov mladostnih... Res	A
Boga moj domači je kraj tja duša mi rada poroma	ob	urah skrivnostnih... Studenček, ki v tihi dolini	A
zazre v te kapnike ledene srce se zgrozi mu	ob	njihovi mrtvi krasoti. Glosa Zvezdice žaré v	A
Sapica poda mi roko, sprejme v nežni me objem Tik	ob	stezi me pozdravi delavnih mravljincev grad	A
stran 57 . \/ Slap in vir V strmem gorovju	ob	slapu samujem; tiho kraj mene studenček šumlja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani