Obmolknili v kapljah teh ptičic srebrni so glasi, zbledele v njih zvezde in rožnate zarje jutranje umrle in okamenele počasi, počasi srca so mladostne vesele in žalostne sanje... Če morda nekoč vedoželjni se jamar napoti in z lučjo svetlečo razišče te skalnate stene oko se strmeče zazre v te kapnike ledene srce se zgrozi mu ob njihovi mrtvi krasoti.
Glosa Zvezdice žaré v modrini; slavec v tihem gozdu poje.