ob (201-300)

menita se, če se bosta vidva vzela. URH udari	ob	mizo: Prebita reč, ali boš tiho?Ne jezikaj	A
TONA Nič. Roke upre v boke in stoji	ob	škafu.Čez ramo: Samo glej, da ti Ferjan poti	A
Gre pogledat h kotlu. MARTIN se nasloni	ob	podboje in jo motri: Lenčka, nikar se ne boj	A
hrope. LENČKA si zakrije oči in omahne	ob	steno z obrazom vanjo: Vse je izgubljeno.	A
no, in naši konji! Kako gledajo, kadar se	ob	nedeljah kam peljeva. LENČKA se obrne proti	A
MARTIN Bolj prav je, da pazite vi in poprimete	ob	času.In kakor želim, da bi bil ta čas rajši	A
prizor LENČKA vstopi in si grede briše roke	ob	predpasnik.Je vesela, ruto na glavi ima nekoliko	A
Gre. Pri odhodu se rahlo zadene	ob	vrata ‒ pozna se ji pijača. Deveti prizor	A
Martin jo lahko tako zavozi pri kupčijah, da bo	ob	vse.Zato mora biti Ferjanova zemlja nate prepisana	A
kako me skrbiš. ‒ Morda sem se res zmotil	ob	Martinu ‒Toliko trpljenja zate ‒ in vse ‒ k	A
Začne plesti nogavico.	Ob	tem nekdo potrka na vežna vrata.Lenčka vsa vztrepeta	A
nagne k Lenčki in jo tiho kliče, nato zdrsne	ob	njenih nogah na tla in ji objame kolena. URH	A
Morilec ste vi! Nasloni se	ob	rob postelje in od ihtenja mu drhti vse telo	A
umirjeno:) Govorili so: Kakšna sreča, da je imel	ob	tej tragediji on tako pametno mater, hitro je	A
dolgo spalno srajco, visoko zapeto in s čipkami	ob	vratu, na svoji nočni omarici kozarec vode,	A
OLIVER: Za pošto, in greva po bližnjici,	ob	potoku.Ja?	A
a za kraj že dolgo vem, ker sem ga zapustila	ob	nagli reki svojega otroštva; na njenem drugem	A
zasedbe, ki pa je trajala en sam dan, in že je	ob	teh istih cestah izbruhnil živ upor, današnji	A
teku ... Boleča osuplost na obrazih, rôke mrtvó	ob	telesu, noge nemočne ... Jok.	A
Hudo nam je, kadar nam suša požge pridelek;	ob	povodnjih se obuvamo v gumijaste škornje in	A
sprevoda, popevajoče žebranje rožnega venca,	ob	straneh ceste v tla zasajene mlade breze, brezice	A
kvečjemu jagode rožnega venca plehko klenknejo ena	ob	drugo ali pa zdelani, okoreli prsti trčijo v	A
cigančki v raztrganih hlačah so hodili ali tekali	ob	vozu in prej ko slej toliko nafehtali ali nakradli	A
budna, pa lahko še nekam skočim, mogoče mi potem	ob	pol dveh ne bo treba že spet iz postelje ..	A
potem stikalo; dvignjeni pokrov školjke udari	ob	plastični kotliček, opazno zadrževanje žuborenja	A
proti cilju ... Pomislila bi, da je prišel	ob	pamet, ta šok bi še mene vrgel iz tira ...	A
. In z njegovo drugo roko, ki leži na mizi,	ob	krožniku, stisnjena v pest, tako da palec štrli	A
priborom ali premika krožnik ali pa s čevljem tolče	ob	nogo mize. ON (z malce zastrtim glasom	A
Vsega je dosti. ANDREJ: Ne,	ob	enih imamo doma kosilo, danes kuha Helena, saj	A
zagnusi ... Pa kar dve hiši naenkrat, in tik	ob	vodi, da je moral temelje dvigat za cel meter	A
treba skočit iz postelje, če kakšen osel zvoni	ob	tej uri! ON (rahlo zmedeno): Kateri osel	A
): Na žalost imam samo deset minut, ker sem	ob	pol treh z Natalí zmenjen Pri mačku, bomo tam	A
usedi ... Jaz nisem tako nagla kot ti, boš takoj	ob	živce! FILIP: Tudi lahko ...	A
Niti ne poznam sebe. In vendar se	ob	tej pozni uri, na krilih, peresno lahka v svoji	A
vem! SCHWAIGER gleda nanj zamišljen, roké	ob	životu: Rad bi vedel, koliko je bilo resnične	A
VEHOVEC: En sam pozdrav! Gresta	ob	mizi. TILA: Ne nocoj!	A
Nič ne bodi hud! Saj ni treba, da bi sedel	ob	meni, tudi ni treba, da bi me držal za roko	A
in ne talar! Gre počasi proti vrtnim durim;	ob	durih mu pride L o j z k a naproti; Minka in	A
vraga! Poznal sem župnika, ki se je obregal	ob	predpustni praznik - skoraj da niso šli s cepci	A
Vohunska črna duša! - Kaj? Zberó se pošteni ljudjé	ob	slovesni uri ... v srcih upanje in skrb ... svobodno	A
vesela gresta preko vrta do lope. S ceste pride	ob	istem času J e r m a n ; Anka ga z roko pozdravi	A
sede molčé za mizo Poštar se prikaže	ob	vrtnih durih, odmahuje z obema rokama; vsi planejo	A
ANKA: Hvala Bogú!	Ob	vrtnih durih se prikaže ž u p n i k, visok,	A
skloni glavo; edini Jerman stoji miren daleč	ob	strani; za kratek hip se srečata pogled njegov	A
miza pred njim; sredi izbe dolga miza in stoli;	ob	stenah police s knjigami KOMAR za pisalno	A
zarja ... ŽUPNIK: M‐dà ... Se približa mizi	ob	spremstvu nadučitelja. NADUČITELJ: Res je	A
takih misli, da je treba iz tega razloga in	ob	tej priliki zatajiti takoimenovano prepričanje	A
nauke; tudi vam nič ne zamerim, da se spotikate	ob	stvari, ki vam ne stojé na potu; saj vemo, da	A
drugih ter se narahlo pokloni ... se pogovorimo	ob	večerji.Odide; nadučitelj za njim; Komar je	A
rekel: duša je izgubljena, pa bi se zato še	ob	nedeljah postil!Kaj ne bi bilo boljše, da bi	A
stran 36 . / Kaj niso kamenje metali za tabo,	ob	belem dnevu? JERMAN: Pijanci so bili.	A
Nimam pisma. Zdi se mi, da nisem prišla tja	ob	pravem času.Zlovoljna je bila, pa je govorila	A
pljunek poleg drugih ... Lojzka sedi, naslonjena	ob	mizo, in gleda nanj.In vendarle je bilo ... pomisli	A
Čudno se vam zdi, da prihajam v teh časih in	ob	takih prilikah, kakor so. JERMAN: Res, čudno	A
Goličavi, se mi zdi - tam je župnik, ki gleda	ob	blagoslovu izpod monštrance, če je učitelj pokleknil	A
tabernaklja so mu ogledalo, da vidi, če se je	ob	darovanju pokrižal. JERMAN: Počastili ste	A
zadnjem kantonu, se spomnite, da mi je bilo hudó	ob	slovesu. JERMAN: Spominjal se bom.	A
duri v domačo izbo krčmarjevo; mize in stoli,	ob	steni klopi; v desnem kotu velika kredenca	A
prinesite! Obesi klobuk in suknjo na klin	ob	desnih durih.Kako je?	A
nesnago rejeno, ki je še lani okna zagrnil	ob	rešni procesiji. JERMAN: Jezik me je ukanil	A
pisalni mizi svetilka L o j z k a stoji	ob	mizi na levi in naliva čaj; G e n i sedi za	A
JERMAN: Zakleni se v izbo, name se spomni	ob	večerni molitvi, pa se bodo srečale najine misli	A
imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte!	Ob	vaših plečih bo slonelo življenje, moja so odpovedala	A
hodniki na vse strani; globoko v koridorju visi	ob	zidu svetilka in sveti komaj toliko, da se vidi	A
vrvi visí zeleno zagrinjalo. V izbi sami je	ob	zidu na levi siromašna zofa; pred zofo miza	A
predelom in vhodom, stojí majhna železna peč,	ob	peči stol; ob zidu na desni polica za	A
stojí majhna železna peč, ob peči stol;	ob	zidu na desni polica za knjige - ---	A
globoko je sklonjen nad knjigo, glavo naslanja	ob	levo dlan.- V predelu, na postelji leží napol	A
polici in vzame knjigo; ko se vrača, postane	ob	Novljanovi mizi.Kaj boš ti tudi čakal, Novljan	A
POLJANEC sede na rob zofe, Novljan stojí	ob	mizi: Nikar ne čakaj!- Zapomni si, Peter Novljan	A
oglasilo in ko sem stopil v izbo, je ležala roka	ob	zidu, obraz pa se je smejal in je bil mrtev	A
NOVLJAN gre preko izbe, sede mimogredé	ob	srednji mizi na stol in skrije obraz v roke	A
Poljančevi postelji in vzame palico, ki sloní	ob	zidu.Dol z njó!	A
lagal nocoj, lagal sem do tega hipa! Stojita	ob	mizi, Poljanec pije; Mrva vzame nató kozarec	A
odide in zapre duri. MRVA sedi za mizo, glavo	ob	dlani: Daj luč sem... ni potreba, da bi vedela	A
mi posvetite par trenutkov; drugo pride samo	ob	sebi. ALMA: A!	A
praznujemo nocoj tu na vrtu izvanredno svečanost in	ob	tej priliki sem prevzel nalogo, da izpregovorim	A
l i n a r RUDA gre proti levi, obstane	ob	oknu, obrnjen od Dolinarja; obrne se nenadno	A
moj dom se je zrušil, - in jaz naj bi stal	ob	strani in gledal razvaline?... Ne branite mi in	A
ste prepadeni? KRNEC sedí trepetajoč, roke	ob	kolenih, glavo sklonjeno: Zdelo se mi je, Maks	A
No, le pojdite. DELAVKA ki je stala mirno	ob	steni poleg vrat: Usmilite se...Gospod župnik	A
življenju. Če bi se bila stvar sama naredila	ob	drugem času in ob drugih prilikah, bi ne bilo	A
se bila stvar sama naredila ob drugem času in	ob	drugih prilikah, bi ne bilo ničnelepega na nji	A
Jaz upam, da bomo kmalu spet tako zbrani, pa	ob	bolj veseli priliki...Bernotu: če nas boste	A
desnem kotu različne moške in ženske obleke.	Ob	oknu klavir Francelj in Pepček, v črnih	A
otroke ti je pripeljala. Moža si ji spravil	ob	kruh, zdaj ji rêdi otroke! DELAVKA iz gostilnic	A
séde. SODNIK: Če ste torej tako slovesni, da	ob	tej priliki ne poznate prijateljstva, torej	A
posijalo sonce ravno k nam... prišlo je k nam v vas	ob	tej slovesni uri... FRANCKA iz ozadja, prinese	A
okno, pod oknom miza s knjigami in papirjem,	ob	steni divan z odejo in vzglavjem. Sredi pozorišča	A
izmislil konec tej zgodbi ... Lepa Vida je stala	ob	oknu in je gledala na morje in njene solze so	A
je bila njena žalost največja, je pobegnila	ob	tihi polnoči in je stopila na ladjo ...Po odmoru	A
po vrtu, po hodnikih, po izbah, ki so stale	ob	postelji in so ponoči budile človeka, da se	A
DIONIZ sedi na zofi, oči uprte kvišku: Stal je	ob	morju paradiž, ustvarjen za njeno ljubezen	A
je trgalo v prsih, če sem se spomnil, kako je	ob	sobotah popoldne potrkavalo pri svetem Pavlu	A
oba lepá, oba mladá, v tesnem objemu, telo	ob	telesu, ustna na ustnih; za njima stoji smrt	A
mladosti in o veselem hrepenenju, ko vé, da je smrt	ob	njegovi rami ... in da je vse njegovo trudno hlepenje	A
kakor blede sence, napol ljudjé, napol duhovi!	Ob	takem žarkem dnevu se zaklepaš in zastiraš!	A
globoko in tako bolesti polno, kakor je zdaj,	ob	teh urah, ko vem, kako blizu mi je kolovoz in	A
Dihaj, kakor ti je dano, pa nič ne vprašuj! -	Ob	vsakem koraku se plah ozira: ali je prava pot	A
življenju! Tam ... zasvetilo se je v parku, tik	ob	jezeru!Zdaj se je izlila zarja na slamnik, na	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani