A v zaporu mi bilo je, kot bi konji me steptali, z mano so tako ravnali, sini moji, moji fantje zlati, da bi skoraj vam umrla mati. Sini moji, moji fantje zlati, krila bi vam morala ob rojstvu dati, krila in roke, mogočne kot so hrasti, ki nad vami zdaj šumé ... Pa sem dala vam le eno srce, a tegá iz prs izrujte in viharjem ga darujte!