oče (301-400)

Lojz vstane.	Oče	so ostali v Srednji vasi.Slaba pot je, pa niso	A
Pa nismo hoteli plašiti.	Oče	so krepki, čez štirinajst dni bodo zdravi kakor	A
Metka! Metka priteče s kegljišča. Kaj pa je,	oče?	Kregar.Vina nam daj!	A
In nisem bil kmet. Moj	oče	je bil gostač in je hodil po dninah.Zdaj pa	A
Kaj veš o moji žlahti, pokveka pijana! Tvoj	oče	je umrl nekje za plotom, moj pa je umrl kristjansko	A
Ta Amerika! Odkar so	oče	rekli, da pojdejo, je pri nas žalostno, kakor	A
ste bili vi leto dni doma, je napovedal vaš	oče	konkurz. Ema.Da, prav tako je bilo.	A
Smejala sem se prisrčno, čeprav je bil moj ubogi	oče	nevarno bolan od skrbi in sramote. Amerikanec	A
rekel tega?! . /\ .. stran 73 . \/ Da pojdejo	oče	v Ameriko in da prevzameš ti domačijo še letos	A
te vzel, če bi kaj imela. A zdaj ko pojdejo	oče	v Ameriko, potrebujem denarja.Zmenila sva se	A
Vse bo kazalo za menoj. Kaj bodo rekli	oče!	Matijče. Nu, zadosti!Povedal sem ti svoje	A
Kaj naj počnem, če me pustiš?!	Oče	me bodo ubili. Matijče.V Ameriko pojdi, haha	A
se je polakomnilo za amerikanskimi dolarji,	oče	te bodo pustili. Metka. Pojdi ti.	A
Srečo bo našla v Ameriki.	Oče	jo je meni izročil v varstvo.Skoro jokal je	A
vpraša očeta: Kaj mi boš prinesel iz Amerike,	oče?	Eno veverico bi rada.	A
Zimovka otrokom. Čez morje gre	oče,	čez morje!Oh, zakaj sem ga pustila, reveža!	A
/ Umrlemu očetu (24. prosinca 1899) Moj	oče,	tam gori na žalnem hribu utrujen končal si svoj	A
Usahni solza! ‒ Blagor ti,	oče!	Jaz potnik sem še, a ti si doma.	A
Ali pa teci! Oh,	oče,	v grobu se sladko spi. Ne plakam za tabo, le	A
stran 86 . / Jaz delam ode, vi delate sode, moj	oče.	Nikomur menda ne delava škode, moj oče.	A
moj oče. Nikomur menda ne delava škode, moj	oče.	Za sode je treba dokaj vina, nekoliko vina tudi	A
treba dokaj vina, nekoliko vina tudi za ode, moj	oče.	A svet vzdihuje, da nima denarjev, da vinske	A
denarjev, da vinske gorice več mu ne rode, moj	oče.	Zato iz posode mojega srca prav dolgo pesem	A
mojega srca prav dolgo pesem kipela ne bode, moj	oče.	Vi slutite prav.	A
letih jaz tudi bojim se bridke nezgode, moj	oče,	da ne bi ostala po težkem delu nazadnje sama	A
težkem delu nazadnje sama in ‒ prazne posode, moj	oče.	Bršljan in bodičje Ti sam si moj tovariš,	A
krov, na hrib sosednji, kjer sta našla hram	oče	moj in mati, hram poslednji, in odtod ‒ še kam	A
venejo zadnje cvetlice, dozdeva se mi, moj dragi	oče,	da zopet ti gledam v zgubano lice. Nocoj, ko	A
glasom, čimdalje tišim, dozdeva se mi, moj dragi	oče,	da zopet tvoj resni pogovor slišim. Nocoj, ko	A
vetra mehkim perutim, dozdeva se mi, moj dragi	oče,	da tvoja desnico na ramenih čutim. In ti si	A
‒ Pomenek »Na ramah z vedrom, sivi	oče,	kam stopate v dolino, kam?« »Rahljajo v gori	A
»Ljubim.« »Tvoj	oče?	«»Nemirno srce.«	A
Spi že... Pa	oče...	Tudi...	A
sovraži ta, ki v prahu se pred vami zvija...	Oče	naš, ki si v nebesih... stokrat ti povrni, romar	A
konca mesto hód′ obiskvát; povabi ga deklic	oče	al brat. Vklon materni, gospodične oko ponujata	A
glas, de hodi k županu pogosto v vas. Scer	oče	župan so mož neslan, kaj dela tam kancelir vsak	A
ljudstvo obvarúje satanove zlôbe, kakor	oče	vse k svetosti vôdi.“ Zavrté se v kolu spet	A
... Oj sín, oj sín, kaj storil ti je	oče?	Oh, naj nebó me ne čuje!	A
Hamorjevo hišo reče Sihem svojemu očetu: ”	OČe	dragi, vzemi srebrnine in zlatnine in oblek	A
presilno v lepo Díno, Jakobovo hčerko. Prosi,	oče,	zame lepe Dine, in darove vzemi sabo v šator	A
darove vzemi sabo v šator; jaz te spremim,	oče,	do šatorov.“ In napravi Hamor se k šatorom	A
je kot neznanko gledala me in molčala.	Oče	moj, z obrazom tolstim in od gneva osinelim	A
‚Tako lepa še in mlada ...‘ Ali	oče	moj je hotel in jaz trudna in brezčutna	A
bi na prestolu zlatem, da bi kronal me sam	Oče	rimski, in pred mano bi ves svet se klanjal	A
kot na neznanko zrla náme in molčala.	Oče	moj z obrazom tolstim in od gneva osivelim	A
‚Tako lepa, tako mlada ...‘ Ali	oče	moj je hotel; in jaz trudna in brezčutna	A
si, ljubiš se na sveti, ti sam si mati si in	oče	svoj, lažnivi ljudstva so in bratov so obeti	A
tvoja? Kdo bila je mati tvoja, pa kdo bil je	oče	tvoj? Lepo dekle, gorko dekle, prosim te za	A
mojim v prsih spet živiš! Name se ne jezi,	oče,	zame, mati, ne žaluj, tiho, bratje, ‒ Bog tak	A
»Bog blagoslovi par, dve skrinji rjuh ‒ Bog	oče,	sin in sveti duh!« Ženitovanjska pesem Jate	A
si, ljubiš se na sveti, ti sam si mati si in	oče	svoj, lažnivi ljudstva so in bratov so obeti	A
spavajo trije bratje nocoj. Trije bratje in	oče	sedijo, za mizo sedijo nocoj, za mizo pred lurško	A
in Bog s teboj, v hiši zate več prostora ni,	oče	je, ki ti tako govori.« »Pusti nas, pojdi in	A
prednje, tako govori: »Čujte me, bratje, in,	oče	vi, on je naš, z nami naj spet živi! Kar je	A
okrog. . / . / stran 115 . / Trije bratje in	oče	sedijo, za mizo sedijo in plakajo, bela krsta	A
spregledljiv, se igra boga. . / . / stran 53 . /	Oče.	Kdo šteje njive korake?	A
koturnom nam klopoče. Na glavo polože roke mu	Oče,	in Platon je Andrej, in Kant je Luka; kaj truda	A
VII Ab Jove! ‒ S tabo záčnem, sveti »	Oče!	« Sè strehe vrabec nam na tla ne pade brez tebe	A
besedne ti ne vrivaš se tepeže; če ti jezika »	Oče«	ne razveže, molčé sediš, ne šepetaš nikoli.	A
je pesmi vesele peti! Rejenka „Kdo moj je	oče,	moja mati, Kdo bratje moji in sestré; Kje zibelka	A
Popotnik vsmiljen je pobral.” „Kdo tvoj je	oče,	tvoja mati, Kdo bratje, sestre so, ne znam;	A
so, ne znam; . / . / stran 79 . / Pa več, ko	oče,	mati, bratje, Ko sestre čem ti biti sam. Oj	A
‒ ‒„Da	oče	in mati mi v grobu ležé, Tegà si kriva nesramnica	A
večer pod drugo streho, tu, kjer spim nocoj, je	oče	spal, oče, ki v gorah za nas je pal. Vsako noč	A
drugo streho, tu, kjer spim nocoj, je oče spal,	oče,	ki v gorah za nas je pal. Vsako noč, predraga	A
»Zdravo, mati, zdravo sestre, zdravo, ljubi	oče!	« On pozdravlja jih veselo, hkrati pa se joče	A
pa vnovič jih objema: »Zdravo, mati, sestre,	oče!	Od veselja srce vriska, od veselja joče!«	A
zelenih valov. Ah, ladja se je potopila in	oče	je potonil z njo, in sam Bog ve, kje v sebi	A
spodnjehudinjski dan in sonce nasmejano in spočito in	oče	ves v elanu in zagnan, da ob pravem času bi	A
Mama.	Oče.	Sin.	A
Mama.	Oče.	Sin. 1983.	A
Posnetek fuč, ker se preveč režimo. A	oče	ne odneha.Spet nastavlja in nas poskuša malo	A
Nataša brunda, ker ne sme kaditi.	Oče	nestrpno »dajte mir!« ponavlja. Sin - torej	A
večeru in dnevu, ki prihod bi rad preprečil.	Oče	priteče.Spet nam gre na smeh.	A
izgubljen sesterc, nebo pa kot iz Neronovih dni.	Oče	se gre v garaži ‚Zbogom, orožje’ s cepinom in	A
V. S cepinom in kupom planinske kložje	oče	ponosno stopi iz garaže. Ponosno nove pumparce	A
pričakovanjem in spokojnostjo na licu je drugo jutro	oče	odrinil na Ojstrico. VI.	A
VI. Je drugo jutro	oče	odrinil na Ojstrico zares tako spokojen in vesel	A
greda...) mama prišla na vrt je, čisto bleda.	Oče.	Ojstrica.Rekla je, kako že: banalno je končal	A
slišal sem doneč očetov glas; to šlo je skupaj -	oče	in debata: skoz zid sem slišal, da z mamo kramljata	A
roko, ki jo (ko šli smo s Svete Magdalene jaz,	oče	in bratranec) je non-stop bratranec pel, ponavljajoč	A
Mama.	Oče.	Sin.	A
cepinom in kupom planinske kložje je drugo jutro	oče	odrinil na Ojstrico. Zgodnji popóldan nam prinesel	A
leto svojega študija; Hildebrant in Hadubrant -	oče	in sin iz staronemškega epa; Tom Frost - Tom	A
prisega grozna je ‒ pa sveta!« In izvrši prisego	oče,	in pade dekelce mlado, a oče in ves narod joče	A
izvrši prisego oče, in pade dekelce mlado, a	oče	in ves narod joče! DARITEV Daritev bodi ti	A
zapravljeni kraj odpre ji na novo dobrotljivi	oče.	Nespametno ljudstvo, čemú li tvoj stok?	A
megleno, in mokró mu je oko. Mati mrtva, mrtev	oče,	bratov nima ne sestra; brez domú po svetu joče	A
rajnkih nosim jaz. Umrla ni še mati mi, umrl ni	oče	še, za sestrami, za brati mi srce ne joče še	A
Z razpela nas gleda On. Molimo: „	Oče	naš posvečeno.” Trudni padamo v zlate prepade	A
bratje, ali umira moja mati, ali kliče me moj	oče?	” Brez odgovora vršijo kakor v trudnih, ubitih	A
sanjah, ko da umira moja mati, ko da kliče me moj	oče,	ko da so mi bolni bratje. Ciklame Ciklame dehtijo	A
kupico vzel, zahvalil se Bogu, tako je zapel: »	Oče	nebeški, glej, še ta kozarček zdej, hvalo bom	A
Srce je b′lo na srcu, nad nama pa nebo. Bog	oče	je požegnal ljubezen to zvesto. Na oknu deva	A
kamor krogla prileti. Tam se nič ne smili	oče	svoj′mu sini, sin pa tud′ očetu ne, sin pa tud	A
Zbogom, zbogom, ljuba mati, zbogom, zbogom, ljubi	oče!	Ljubi bratje in sestre, le podajte mi roke!	A
spavaj, spavaj, sinek moj, da ne boš falot, kakor	oče	tvoj.« Vse rož′ce bom potrgala Vse rož′ce	A
sem ta, ki da odvezo, nikomur je ne dajem ‒	oče	‒ toda kot mati odpoljubim slednjo jezo bogovom	A
pusta in odurna. Najbolj pa me je splašil	oče,	ki je taval po hiši in okoli voglov zamišljen	A
kakor bi me kdo tolkel z batom po glavi. Naš	oče,	ki je bil v vasi najbolj učen, saj so nosili	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani