»Dom si zapravil, denarja nam, priti nazaj spet bilo te ni sram, pusti nas, pojdi, da se Bog ne zjezi,« srednji že de mu ko grom iz noči. »Pusti nas, pojdi, da se Bog ne zjezi,« stopi mlajši tu prednje, tako govori: »Čujte me, bratje, in, oče vi, on je naš, z nami naj spet živi! Kar je vzel, dal bo spet Bog ... « in molk je zavladal sred sprtih otrok.