Nocoj, ko umirajo tožni zvonovi s tresočim glasom, čimdalje tišim, dozdeva se mi, moj dragi oče, da zopet tvoj resni pogovor slišim. Nocoj, ko stopam osamljen naproti večernega vetra mehkim perutim, dozdeva se mi, moj dragi oče, da tvoja desnico na ramenih čutim. In ti si umrl.