Ob morju, ob šumečem morju, otožna deklica stoji, na bregu nudijo se cvetke, a ona cvetkam govori: »Nabrala bi vas rada, cvetke, in nesla vas na grob njegov, a sam Bog ve, kje izkopan je, tam, sredi zelenih valov. Ah, ladja se je potopila in oče je potonil z njo, in sam Bog ve, kje v sebi skriva ga neizmerno morsko dno. Nabrala bi vas rada, cvetke, in nesla vas na grob njegov, a sam Bog ve, kje izkopan je tam, sredi zélenih valov.«